Policija ja zazvonila alarmni zvonec, da spletni kriminalci pravkar poskušajo izkoristiti  združitev bank NKBM in SKB za krajo denarja varčevalcev oziroma strank teh bank. Poskus prevare se prične z lažno e-pošto v imenu banke ali telefonskim klicem lažnega bankirja, nadaljuje se z vdorom v elektronski račun varčevalca ter se konča z odtujitvijo vseh sredstev s tega računa.

Slovenski spletni kriminalci so očitno pozorni na aktualno dogajanje (foto: varninainternetu.si)

Policija sporoča, da je od združitve bank Nova KBM in SKB v novo banko OTP, do katre je prišlo 22. avgusta letos, že prejela več prijav oškodovancev, ki so očitno nasedli najnovejši obliki že znane spletne prevare. Doslej so policisti zaznali dva načina privabljanja žrtev in sicer je prvi prek t. i. ‘phishinga’, ko kriminalci potencialni žrtvi pošljejo lažno e-sporočilo ali SMS sporočilo.

V tekstu sporočila se zlažejo, da je zaradi združitve bank potrebna nujna posodobitev oziroma nekakšna nadgradnja osebnega računa varčevalca na njegovi e-banki. Seveda vsa tovrstna sporočila vedno vsebujejo povezavo, na katero je potrebno klikniti, nato pa se odpre nova spletna stran, ki je na prvi pogled identična pravi spletni strani e-banke žrtve. Če se tam vpiše osebne oz. bančne podatke, je pot do izpraznitve računa za kriminalce odprta.

Če pa morda pot še vedno ni odprta, se goljufi poslužujejo druge prevarantske metode in sicer potencialno žrtev pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot uslužbenci banke za tehnično pomoč. Sledi izmišljena zgodbica, da bo v primeru nesodelovanja denar na računu varčevalca kar prešel v last neke madžarske banke (?), zato naj bi jim takoj posredovali osebne in bančne podatke, kot so davčna številka, gesla in SMS potrditveni žetoni.

»Zahtevani podatki so potrebni za namestitev spletne banke, zato si lahko goljufi na svoje naprave namestijo spletno banko, s katero dostopajo do vašega računa in vam ga v nadaljevanju tudi izpraznijo,« pojasnjujejo s Policije. Zaradi vsega tega velja upoštevati nekaj osnovnih varnostnih priporočil. Prvo se glasi, da slovenske banke nikoli ne kličejo svojih komitentov po telefonu in nikoli ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel.

Prav tako tovrstnih zasebnih podatkov slovenske banke nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali e-sporočilih, oziroma matična banka za dostop do spletne banke posameznika nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnašati svoje podatke.