Včeraj so državni organi objavili poročilo o izvrševanju državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Proračun je do konca junija zabeležil 4,753 milijarde evrov prihodkov in 4,573 milijarde evrov odhodkov, kar pomeni, da je ob koncu prvega polletja izkazal 180,9 milijona evrov presežka. Ta bi lahko ob koncu leta presegel zastavljene načrte, z vidika srednjeročnega uravnoteženja širših javnih financ pa je pomembno tudi, da odhodki rastejo s počasnejšo dinamiko kot prihodki.
Če gre soditi po zadnjih podatkih, nam trenutno v Sloveniji kaže zelo dobro (foto: pixabay.com)
Vlada RS, ki kljub marčevskem odstopu Mira Cerarja očitno deluje zelo dobro, je sprejela polletno poročilo o ‘podjetju Slovenija’ in le-to je presenetljivo pozitivno. Podatki namreč kažejo, da je do konca junija proračun zabeležil 4,753 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 49,1 odstotka načrtovanih prihodkov glede na sprejeti proračun za 2018.
Odhodki so v prvem polletju dosegli 4,573 milijarde evrov, kar je 1,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani in 47,5 odstotka načrtovanih odhodkov. Proračun je ob koncu prvega polletja tako izkazal 180,9 milijona evrov presežka. Na višje prihodke so vplivali predvsem za 6,9 odstotka oz. 266,8 milijona evrov višji davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov državnega proračuna. Skupaj so v prvem polletju dosegli 4,139 milijarde evrov.
Prihodkov iz naslova dohodnine je bilo za približno 738 milijonov evrov oz. 12,7 odstotka več kot v prvem lanskem polletju, prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so se zvišali za 11 odstotkov na okoli 453 milijonov evrov, prihodki od DDV pa za 5,6 odstotka na približno 1,752 milijarde evrov. To med drugim pripisujejo boljšim razmeram na trgu dela, boljšemu poslovanju podjetij in večji potrošnji.
Na strani odhodkov so sredstva za plače, druge izdatke zaposlenim in prispevke delodajalcev pri neposrednih proračunskih uporabnikih v prvem polletju dosegla približno 621 milijonov evrov, kar je 4,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Rast je predvsem posledica dogovora o ukrepih na področju stroškov dela. Za plačilo domačih in tujih obresti je državni proračun v prvi polovici leta namenil okoli 604 milijone evrov, kar je 8,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.
Izdatki za obresti so se znižali na račun aktivnega upravljanja dolga. Ocene realizacije za celotno letošnje leto kažejo, da bi skupni prihodki državnega proračuna lahko dosegli 9,707 milijarde evrov, odhodki pa 9,480 milijarde evrov. Po teh ocenah bi lahko ob koncu leta proračunski presežek dosegel 227 milijonov evrov. S tem bi državni proračun upošteval omejitve izdatkov iz odloka in prispeval k doseganju ciljnega salda za sektor država.
V programu stabilnosti za letošnje leto je ocenjeno, da bo sektor država izkazal presežek v višini 0,4 odstotka BDP. Dolg državnega proračuna, ki je bil konec leta 2017 pri 28,74 milijarde evrov oz. 66,4 odstotka BDP, je na dan 30. junija letos dosegel 29.369 milijonov evrov oz. 63 odstotkov BDP, pri čemer je za BDP uporabljena pomladanska napoved Urada RS za makroekonomske iz letošnjega marca.
Gre torej za stanje dolga državnega proračuna na polovici letošnjega leta (1.7.), ki pa še ne upošteva vseh predvidenih odplačil v drugi polovici leta, medtem ko novo zadolževanje letos ni več predvideno. Financiranje projektov in ukrepov iz vseh treh bilanc državnega proračuna skupaj je bilo realizirano v višini 53,9 odstotka glede na sprejeti proračun 2018.
Z Ministrstva za Finance so sporočili še, da je bil največ proračunskih sredstev v prvem polletju namenjenih za servisiranje javnega dolga in upravljanja denarnih sredstev (41,8 odstotka od celotne realizacije), izobraževanje in šport (12 odstotkov), socialno varnost (7,9 odstotka) in pokojninsko varstvo (7,1 odstotka). Realizacija izvrševanja drugih politik pomeni 31-odstotni delež v strukturi realiziranih izdatkov državnega proračuna.