Naslovnica Trendi Skrivnosti pete sezone serije ‘The Curse of Oak Island’

Skrivnosti pete sezone serije ‘The Curse of Oak Island’

Avtor: Spletno Uredništvo

Medtem ko so v Sloveniji šele pred dnevi začeli predvajati peto sezono priljubljene serije ‘The Curse of Oak Island’, pa se na severnoameriškem televizijskem tržišču sezona že končuje. V ZDA in Kanadi je na vrsti le še zadnja od dvanajstih predvidenih oddaj, zaklada pa še vedno niso našli.

 

oak island 2

V ZDA in v Kanadi peta sezona serije traja že od novembra, v Sloveniji pa se je začela šele sredi januarja (foto: FB Curse of Oak Island) 

 

Serija z orginalnim naslovom ‘The Curse of Oak Island’, ali po slovensko ‘Prekletstvo otoka hrastov’, je zakorakala v svojo peto sezono, a še vedno ni dala dokončnih odgovorov. Brata Marty in Rick Lagina skupaj s svojimi sodelavci na majhnem otočku na vzhodni obali Kanade še naprej vztrajata pri iskanju domnevnega zaklada, a se na trenutke resnično zdi, da se neznana sila igra z njima, kot se je tudi z vsemi preostalimi iskalci bogastva v zadnjih 200 letih. 

V peti sezoni serije sicer razskovalci najdejo vrsto manjših, a arheološko zelo pomembnih artefaktov, od katerih sta omembe vredni predvsem dve najdbi. Prvo predstavljajo dva koščka človeških kosti, ki jih potegnejo iz ene od vrtin (iz globine prek 50 metrov) in za katera analiza pokaže, da ne pripadata isti osebi, ampak se celo razlikujeta po poreklu – ena naj bi bila evropskega, druga pa bližnjevzhodnega izvora. Kdaj in kako sta končali v globoko pod zemljo prav na tem otoku?

Drugi ključen artefakt sezone pa odkrijejo z detektorjem za kovine med oseko na bližnji plaži. Gre za kovinski križ, na katerem je prepoznavna slihueta križanega Jezusa. Vendar pa ta majhen obesek, ki ga je nekdo nosil okrog vratu, ne bi bil nič posebnega, če ne bi zelo podobno uprizoritev Kristusa na križu že pred najdbo člani ekipe na lastne oči videli med obiskom Francije. Upodobitev se nahaja vklesana v steni zapora, v katerem so bili pred usmrtitvijo v prvi plovici 14. stoletja zaprti poslednji francoski vitezi Templjarji.

In zakaj so Laginovi sploh obiskali Francijo? Ker so predlani drugi raziskovalci našli star francoski zemljevid Otoka hrastov, datiran v 14. stoletje (torej precej pred Kolumbom), na katerem se je pojavil priimek znane francoske plemiške družine Rochefoucauld. Posamezniki iz te družine pa so bili med prvimi vitezi Templjarji v Franciji in obenem zabeleženi kot udeleženci križarskih vojn, precej stoletij kasnje kasneje pa so bili potomci tudi člani francoske vojaške ekspedicije, ki je v 18. stoletju skušala za Francijo zasesti angleška ozemlja v današnji Kanadi. 

Skoraj vse najdbe v peti sezoni serije izvirajo iz 14. ali iz 18. stoletja in potrjujejo domneve, da je bilo skrivnostnih obiskov otoka več. Poleg vsega pa se je izkazalo, da je bil en prvih lastnikov dveh katastrskih parcel na otoku manj znan pirat James Anderson. To pojasnjuje, zakaj so v zadnjih letih n otoku našli nekaj ladijskih ostankov in manjših kovancev iz različnih držav.    

Vendar pa peta tudi sezona serije (doslej so gledalci približno 3500-krat slišali identično vprašanje, ali sta brata Lagina res na pragu odkritja, ki bo spremenilo zgodovino?), postreže z razočaranji. Čeprav so z novo taktiko vzorčnih vrtin močno omejili področje iskanja področja domnevnega zaklada, se iskalni ekipi spet pripreti cela vrsta nevšečnosti. Zdi se, kot bi se zaklad preko noči premaknil in sicer prav vsakič, ko vrtalni stroji naletijo na morebitno najdišče. 

Tudi, ko so že iskalci prepričani, da so le nekaj centimetrov nad domnevnim trezorom, nadalnje vrtanje ne prinese rezultatov. Če se v dvanajsti (po prvotnih napovedih tudi zadnji) oddaji pete sezone ne zgodi kakšen težko pričakovani čudež, bodo morali gledalci ponovno potrpežljivo čakati vse do jeseni, da bodo izvedeli, če so bili več kot 200-letni napori iskalcev zaklada v zgodovini otoka končno kronani.

Milijonski finančni vložek bratov Lagina morda nikoli ne bo povrnjen, bi pa že na primer najdbe, ki bi dokončno potrdile prekomorski obisk iz Francije v 14. stoletju, bistveno spremenili predkolumbovsko zgodovino Severne Amerike (pa čeprav so se Vikingi na ameriških tleh izkrcali že leta 1000 n. št.) in morda tudi zgodovino Evrope.        

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.