Naslovnica Slovenija Razglasili so najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2022

Razglasili so najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2022

Avtor: Spletno Uredništvo
Zavod za gozdove Slovenije je zaključil z vsakoletno izbiro najbolj skrbnih gospodarjev slovenskih gozdov, v kateri sodelujeta tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Leto 2022 pa je na tem področju močno zaznamoval katastrofalen požar na Krasu, saj bo obnova pogorelih gozdov trajala desetletja.
Razglasili so najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2022

Gozdovi so eno največjih bogastev Slovenije, tudi zanje pa je potrebno primerno strokovno skrbeti (foto: SJ)

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pravkar razglasil najbolj skrbne lastnike slovenskih gozdov v letu 2022. Razglasitev je bila na sporedu že 24-ič po vrsti, v akciji pa sta sodelovala tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLG). Tudi letos so najbolj skrbne lastnike gozdov proglasili za vsako od  štirinajstih območnih enot ZGS.

»Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom so izpostavljeni zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva,« so zapisali v  letošnji obrazložitvi MKGP.

Nagrajeni so bili Agrarna skupnost Dol-Otlica, Območna enota (OE) Tolmin; Miha Pretnar, OE Bled; Klemen Kavkar, OE Kranj, Otokar Pogačnik, OE Ljubljana; Janez Meden, OE Postojna; Ivan Kraševec, OE Kočevje; Janko Papež, OE Novo mesto; Peter Ločnikar, OE Celje; Aleksander Ošep, OE Nazarje; Ivan Praznik, OE Slovenj Gradec; Boris Karlo (posthumno), OE Maribor; Luka Gjerek, OE Murska Sobota in Agrarna skupnost Mrše, OE Sežana.

Sicer pa je bila najpomembnejša naloga Zavoda za gozdove Slovenije v drugem delu leta 2022 pričetek obnove pogorelega Krasa, kjer so novembra že pričeli s sajenjem sadik avtohtonega gozdnega drevja v okviru širše prostovoljske akcije. Velja spomniti, da je bil poletni požar na Krasu največji v zgodovini Slovenije. Poškodovanih je bilo 2900 hektarov gozdov, katerih obnova bo predvidoma trajala kar desetletja.

 

Povezani Članki