Komisija EU je objavila poročilo o preverjanju ustreznosti trenutne zakonodaje EU o zanesljivosti oskrbe z električno energijo in plinom. Poročilo obravnava dogajanje v zadnjih petih letih in je temelj za prihodnjo revizijo predpisov. Cilj je povečati zanesljivosti oskrbe s plinom in zmanjšati tveganja v zvezi z električno energijo v EU.
Električni daljnovodi (foto:pxhere.com)
Evropska komisija je objavila uradni dokument o preverjanju ustreznosti trenutne zakonodaje EU glede energetske varnosti, v katerem so bili ocenjeni sedanji predpisi EU o zanesljivosti oskrbe s plinom in pripravljenosti na tveganja v zvezi z električno energijo. Aktualni uredbi sta iz leta 2017 oziroma iz leta 2019, torej iz časov pred energetsko krizo, ki je posebej prizadela prav sektorja plina in električne energije.
V poročilu se ugotavlja, da so ti predpisi pozitivno prispevali k stabilni, varni in neprekinjeni oskrbi z energijo ter uspešno zaščitili najbolj ranljive in kritične odjemalce. Vendar pa so avtorji prišli tudi do zaključka, da bi morala EU nujno sprejeti dodatne predpise za reševanje energetske krize v letih 2021–2023, poleg tega pa bi morali tudi izboljšati nekaj obstoječih predpisov, da se poveča pripravljenost EU na morebitne prihodnje krize.
»Poročilo poudarja potrebo po robustnejšem in medsektorskem pristopu k zanesljivosti oskrbe s plinom in električno energijo, pri čemer se uči tako iz energetske krize kot izpada električne energije na Iberskem polotoku aprila 2025. Gre za pomemben prvi korak pri reviziji zakonodajnega okvira o energetski varnosti plina in električne energije, pri čemer je objava predlogov Komisije načrtovana v prvi polovici leta 2026,« so pojasnili s Komisije EU.
Poročilo je imelo koristi tudi od javnega poziva k predložitvi dokazov in javnega posvetovanja, saj je obsežen krog deležnikov in državljanov lahko izrazil svoja mnenja o preteklosti in prihodnosti arhitekture energetske varnosti EU, kar so avtorji dokumenta tudi vključili v svojo analizo. S tako podrobnim pregledom bodo imeli sedaj Komisija EU in ostali organi EU precej jasnejšo sliko glede tveganj za evropski energetski sistem.
Namen vseh teh aktivnosti je prav ta, da se v hitro spreminjajočem se energetskem, podnebnem in geopolitičnem kontekstu zagotovita stabilnost in varnost energetskega trga EU. S tem so mišljene predvsem zaščita kritične energetske infrastrukture pred fizičnimi in kibernetskimi grožnjami, tveganja, povezana s podnebjem, in posledice spreminjajoče se geopolitične pokrajine, predvsem zaradi popolne prekinitve dobav plina in nafte iz Rusije.