Naslovnica Slovenija Priročnik za zmanjševanje količin zavržene hrane

Priročnik za zmanjševanje količin zavržene hrane

Avtor: Spletno Uredništvo

Med politiki je zadnja leta zelo popularna etiketa ‘trajnostni razvoj’, vendar pa le malokdo resnično dojema, kaj vse ti dve besedi resnično prinašata s seboj. Trajnostni razvoj naj bi namreč zahteval, da se bo človeštvo moralo zelo hitro odločiti, kaj bo storilo glede prenaseljenosti planeta Zemlje, glede uničevanja narave in izkoriščanja naravnih virov, glede klimatskih sprememb, glede pomanjkanja pitne vode in glede onesnaževanja.

Priročnik za zmanjševanje količin zavržene hraneAli se bomo vsi začeli zelo hitro obnašati odgovorno do okolja, ali pa bo kmalu – prepozno (foto:flickr.com/United States government work)

 

Ekologi brez meja so zazvonili alram, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 (torej v naslednjih 20 letih, kar ni tako dolgo obdobje) povečati za neverjetnih 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Po drugi strani pa danes, globalno gledano, zavržemo tretjino vse pridelane hrane. Zavržena hrana naj bi imela celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, reševanje te poblematike pa bi lahko prispevalo k doseganju več ciljev mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj.

Ekologi brez meja so zato pripravili priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih. Sicer so problematiko zavržene hrane že leta 2013 postavili na ‘pladenj’ slovenske javnosti. V teh sedmih letih so se posvetili predvsem gospodinjstvom in javnim ustanovam, tokrat pa so v ozir vzeli glavne postojanke od ‘vil do vilic’, kjer prihaja do zavržkov.

“Za gospodinjstva, javne in izobraževalne ustanove ter gostince in trgovce so v brezplačni publikaciji zbrali ključne korake za preprečevanje nastajanja zavržene hrane in dodatne namige ter dobre prakse iz tujine, s katerimi lahko na enostaven in kreativen način pripomoremo k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Čips iz krompirjevih olupkov, ‘ekonadzorniki’ in ukinitev ‘all you can it’ ponudbe je le nekaj ukrepov, s katerimi Ekologi nagovarjajo različne ciljne skupine prehranske verige.

Prav vsem pa je skupna potreba po seznanitvi z dejanskim stanjem. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako ravnamo s hrano ter si domišljamo, da smo skrbni, varčni in da se nekaterih postopkov pač ne da spreminjati. Šele ko se bomo soočili z rezultati spremljanja zavržkov hrane, bomo lahko tudi ukrepali. Pomemben pogoj za uvajanje ukrepov pa je tudi proaktivno pozitivno razmišljanje in ne iskanje ovir, ki jih zapakiramo v večkrat slišani izgovor: se ne da! Da se! Če lahko rešimo hrano, lahko rešimo tudi planet,” so zapisali v sporočilu za javnsot. 

Priročnik je sicer nastal s finančno podporo Evropske unije v sklopu programa ‘Trajnostna Evropa za vse’.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.