Ministrstvo za finance je objavilo preliminarne podatke o realizaciji državnega proračuna Republike Slovenije v prvih enajstih mesecih letošnjega leta. Primanjkljaj trenutno znaša 560,8 milijona evrov, iz česa je moč sklepati, da bo tudi ob koncu leta stanje še vedno precej boljše kot v zadnjih dveh letih, ko je primanjkljaj znašal 3,49 milijarde evrov, oziroma 3,3 milijarde evrov.
Najbrž bo letošnji primanjkljaj v državnem proračunu kar petkrat manjši od lanskega (foto: MF/gov.si)
Slovenski državni proračun je po preliminarnih podatkih v prvih 11 mesecih leta 2022 zabeležil skoraj 11,3 milijarde evrov prihodkov. To je po podatkih Ministrstva za finance (MF) za približno 1,2 milijarde evra oz. 12 % več kot v istem obdobju lani, medtem ko so se odhodki znižali za 771,8 milijona evrov oziroma 6,1 % na približno 11,8 milijarde evrov. Negativna razlika torej za prvih enajstih mesecev leta 2022 znaša 560,8 milijona evrov.
Ne glede decembrske podatke, s katerimi se bo zaključilo leto 2022, zaenkrat kaže, da bo tudi ob koncu letošnjega leta realizacija državnega proračuna še vedno precej boljša kot leta 2020, ko je bilo primanjkljaja kar za 3,49 milijarde evrov in pa tudi boljša kot v lanskem letu 2021, ko je bilo primanjkljaja za 3,3 milijarde evrov. Kljub vsem podražitvam, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, gre torej ‘podjetju Slovenija’ letos precej bolje kot v zadnjih dveh letih.
»Davčni prihodki so v prvih 11 mesecih dosegli približno 9,5 milijarde evrov in so za 13,7 % oziroma približno 1,1 milijarde evrov višji kot v enakem obdobju lani. Prilivi iz davka na dodano vrednost so znašali približno 4,3 milijarde evrov in so bili za 14,1 % višji kot lani v enakem obdobju. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvih enajstih mesecih znašali približno 1,4 milijarde evrov, kar je za 40,8 % več kot lani v enakem obdobju.
Prilivi od dohodnine so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 2,4 % in so znašali skoraj 1,4 milijarde evrov,« so še nekaj pokazateljev pozitivnih trendov v letu 2022 nanizali na MF. Zanimiv je tudi podatek, da so za stroške dela ožje državne uprave doslej letos namenili okrog 1,4 milijarde evrov, oziroma 3,2 % manj kot v enakem obdobju lani, kar je v največji meri posledica izostanka izplačil dodatkov za delo v posebnih pogojih in rizičnih razmerah (koronavirus).