Naslovnica Svet & EU Poslanci so določili finančne prioritete EU

Poslanci so določili finančne prioritete EU

Avtor: Spletno Uredništvo

Poslanci Evropskega parlamenta so določili finančne prioritete za proračun po letu 2020. Zavzeli so se za več sredstev za mlade, za raziskave, rast in delovna mesta ter za spopadanje s podnebnimi spremembami. Potrebna so tudi zadostna sredstva za financiranje novih izzivov, kot so migracije, obramba in varnost, prav tako pa se financiranje skupne kmetijske in kohezijske politike ne sme zmanjšati, medtem ko naj bi novi lastni viri vsaj delno nadomestili prispevke davkoplačevalcev.  

parlament eu totalAdministrativni stoški EU znašajo ‘skromnih’ 8,7 milijarde evrov, ali s številko 8.700.000.000 evrov (foto: europarl.europa.eu)

 

Poslanci Parlamenta EU so v sredo potrdili svoja stališča o naslednjem večletnem proračunu EU, vključno z določitvijo obsega sredstev za posamezne programe EU. Parlament je potrdil svojo enotnost in pripravljenost na pogajanja z ministri držav članic EU o večletnem finančnem okvirju (MFF) za obdobje 2021-2027. Hkrati obžaluje, da niso države članice naredile nobenega posebnega napredka pri iskanju skupnega stališča.

Poslanci vidijo predlog MFF, ki ga je predlagala Evropska komisija, kot primerno začetno točko, vendar pa menijo, da predlagan obseg sredstev ne bo omogočil EU, da izpolni svoje politične zaveze in da se odzove na pomembne izzive. Med prioritetami je določitev proračuna za raziskovalni program Obzorje Evropa pri 120 milijardah evrov v cenah iz leta 2018 (Komisija: 83,5 milijarde evrov).

Ostale prioritete so krepitev Naložbenega načrta za Evropo (»Junckerjev načrt«), povečanje financiranja prometne infrastrukture ter malih in srednjih podjetij, ohranitev ravni financiranja tradicionalnih skupne evropske kmetijske politike in kohezijske politike, podvojitev sredstev za spopadanje z brezposelnostjo mladih, potrojitev sredstev za program Erasmus+, določitev prispevka EU k podnebnim ciljem pri najmanj 25 % izdatkov VFO in 30 % takoj, ko bo mogoče, najkasneje do leta 2027.

Pri reformi virov lastnih virov EU poslanci poudarjajo, da je trenutni sistem izjemno kompleksen, nepravičen in netransparenten ter za državljane EU popolnoma nerazumljiv. Nov, enostavnejši sistem bi bistveno zmanjšal neposredne prispevke, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku držav članic, in zagotovil primerno financiranje izdatkov EU. Parlament se tudi strinja z odpravo vseh rabatov in drugih korektivnih mehanizmov.

Poslanci sedaj zahtevajo vpeljavo novih lastnih virov, na primer na podlagi nove sheme obdavčitve pravnih oseb (vključno z obdavčitvijo velikih podjetij v digitalnem sektorju), na prihodkih iz sistema za trgovanje z izpusti in na davku na plastiko. Poudarjajo tudi , da bi morali biti prihodki in odhodki obravnavani v enem paketu. »Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo določil smernice glede višine in porabe evropskega denarja po letu 2020, pri čemer se bo poznalo, da Evropsko unijo zapušča druga največja neto plačnica.

Cilje, ki so pred nami, bo potrebno doseči, zato bo potrebno zagotoviti zadostna sredstva na področjih, pomembnih za našo prihodnost. Spodbujati moramo raziskave in inovacije za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in nova delovna mesta, vlagati v kohezijo, v izobraževanje in v mlade, še posebej pa vlagati v krepitev varnosti, da se bomo lahko soočali s terorističnimi grožnjami in migracijskimi izzivi.

Temeljev hiše ni modro oslabiti, zato moramo ohraniti tradicionalne programe in politike, ki predstavljajo dodano vrednost državam članicam in EU,« je razpravo komentirala slovenska poslanka Patricija Šulin (SDS/EPP). Sicer je Parlament že vse od marčevskega sprejema resolucije o MFF pripravljen na pogajanja. Pogovori naj bi se začeli takoj, ko bo Svet Evropske unije sprejel skupno stališče. Sprejetje novega MFF zahteva tudi soglasje Parlamenta.

Poslanci sicer pričakujejo, da bo dober dogovor dosežen pred evropskimi volitvami leta 2019 in da se bo mogoče izogniti resnim zaostankom pri zagonu novih programov, do katerih bi lahko prišlo zaradi poznega sprejema finančnega okvirja, kar se je v preteklosti že dogajalo. Sicer bo okrog 94 % proračuna EU je namenjenih državljanom, regijam, mestom, kmetom in podjetjem. Administrativni stroški EU predstavljajo približno 6 % proračuna. Po podatkih Komisije EU za leto 2015 je to natanko 8,7 milijarde evrov.   

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.