Naslovnica SlovenijaPorast mišje mrzlice, a brez panike

Porast mišje mrzlice, a brez panike

Avtor:

V letošnjem letu je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani laboratorijsko potrdil in do 25. avgusta epidemiološki službi prijavil že 73 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom in sicer pri 52 moških in 21 ženskah.Pri nas so na srečo prisotne le lažje oblike mišje mrzlice (vir slike: pixabay.com)

Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 28 iz mariborske, 15 iz novomeške, 13 iz ljubljanske zdravstvene regije, po štirje primeri iz novogoriške in murskosoboške regije, po trije primeri iz ravenske in kranjske regije,  dva iz celjske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije. Vseh triinsedemdeset bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče.

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica), je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se med seboj ločujejo tudi po vrsti gostitelja, kakor tudi glede na geografsko pojavljanje. 

V Sloveniji sta prisotni dve obliki virusa, ki pa povzročata le lažje oblike obolenja in nista smrtno nevarni. Sicer  je smrtnost pri klasični obliki hantavirusa med 5 in 15%, pri ameriški različici hantavirusa Sin Nombre pa je smrtnost celo do 60%.  

Povzročitelj kroži v naravnih  žariščih predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodalcev. Pomemben faktor so tudi visoke temperature.  

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spremljajo pojavljanje nalezljivih bolezni pri nas in v svetu in nenehno ocenjujejo ali predstavljajo nevarnost za zdravje prebivalstva. Poleg tega tudi priporočajo izvajanje ukrepov in aktivnosti za preprečevanje njihovega širjenja in obvladovanje razmer.

 Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice:

V domačem okolju poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo, poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah.

Da preprečimo morebitne okužbe, izvajamo redno deratizacijo, pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje: pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru. med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 10 enotami vode.

Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca. površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut. pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke.

Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov. po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

Če najdemo veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi: pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci, hrane ne puščamo na tleh, ne pijemo vode iz izvirov v naravi, ne poležavamo na golih tleh, skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi: pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh, ne poležavamo in posedamo na golih tleh, pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko, ne pijemo vode iz izvirov v naravi, skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce. (vir: NIJZ.si)

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.