Domače politično dogajanje je v Sloveniji v zadnjih dneh v znamenju zveze NATO. Najprej je bil v Tirani podpisan nov Memorandum o sodelovanju Slovenije z NATO paktom na področju kibernetske obrambe, nato pa se je v Ljubljani pričelo 71. zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, kjer je bilo govora predvsem o Rusiji in Ukrajini.

Eno od zasedanj pestrega programa skupščine v dvorani Gospodarskega razstavišča (foto: MORS)

Ob robu letne Natove konference o kibernetski obrambi, ki je potekala v albanski prestolnici Tirani, je direktor Urada vlade RS za informacijsko varnost URSIV dr. Uroš Svete v imenu Republike Slovenije podpisal nov Memorandum o sodelovanju med Slovenijo in zvezo NATO na področju kibernetske obrambe. V okviru dogodka je bilo govora tudi o reformi kibernetske obrambe in varnosti v zvezi Nato ter o Natovih operacijah v kibernetskem prostoru.

»Slovenija aktivno sodeluje v Natovem mehanizmu virtualne podpore ob kibernetskih incidentih (VCISC), pobudi namenjeni medsebojni pomoči držav članic pri odzivanju na incidente v kibernetskem prostoru. VCISC omogoča hitro deljenje informacij, strokovno podporo in koordinacijo odziva,« so ob tem spomnili z Urada vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.

V petek pa se je v Ljubljani pričelo 71. zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato. Politični odbor parlamentarne skupščine Nata je pred tem preučil možnosti za ‘pravičen in trajen mir’ v Ukrajini in izjavil, da zaveznice ne smejo sprejeti prenagljenega mirovnega sporazuma v Ukrajini, ki bi spodkopal suverenost države in nagradil ruskega agresorja, pri čemer je vztrajala tudi parlamentarna skupščina Nata.

Sicer so prisotni pozdravili tekoča diplomatska prizadevanja, a so poudarili, da mora vsak sporazum temeljiti na smiselnih varnostnih jamstvih. Poleg teh jamstev mora mirovni sporazum podpirati suverenost in demokratično izbiro Ukrajine, zavrniti priznanje ruskih nezakonitih priključitev, zagotoviti odgovornost za vojne zločine in zagotoviti vrnitev ugrabljenih otrok, so še poudarili v uradnem poročilu zveze NATO.

Vojna v Ukrajini se bo torej nadaljevala, čeprav Rusija trenutno zmaguje. Kljub ukrajinskemu odporu ruske sile vsak dan zasedajo nova ozemlja, zadnja ukrajinska protiofenziva v bližini mesta Pokrovsk pa se je očitno izjalovila, kot so se doslej izjalovile tudi vse ostale ofenzivne akcije ukrajinskih sil. Predsednik Zelenski zahteva od ZDA in zveze Nato nova daljnosežna orožja, a vseeno ni jasno, kako bi se lahko Ukrajina izognila porazu v tem spopadu.

Medtem so v središču Ljubljene potekali protesti za mir in tudi proti zvezi NATO, saj se zdi, kot da se več evropskih članic zveze Nato pripravlja na neposreden spopad z Rusijo. Na 71. Paralementarni skupščini zveze NATO so po pričakovanjih sprejeli resolucijo, v kateri je bila potrjena nadaljnja neomajna podpora Ukrajini. Prednostna naloga prihodnje strategije Nata bo tudi boj proti ruskemu malignemu vplivu v črnomorski regiji.