Visoki predstavniki Ukrajine, Romunije, Moldavije in Komisije EU so se na izrednem sestanku posvetili varnostnim grožnjam glede komercialne plovbe po Črnem morju in na Donavi. Vzrok za ta sestanek je bilo predvsem stopnjevanje napadov ruskih sil na civilne ladje in pristanišča, a tudi izjemno nizek vodostaj Donave povzroča dodatne težave.
Zastave EU in Ukrajine (foto: enlergment.ec.europa.eu)
Medtem ko s spodnjega dela toka reke Donave poročajo o rekordno nizkem vodostaju, o nasedlih ladjah in o dolgo potopljenih razbitinah, ki so se nenadoma znašle na površju, pa so se visoki predstavniki Komisije EU, Ukrajine, Romunije in Moldavije posvetili razpravi o ruskem ogrožanju komercialne plovbe po isti reki in tudi po Črnem morju. Donava se namreč v Črno morje izliva kot mejna reka med Ukrajino in Romunijo.
Vojni spopadi med Rusijo in Ukrajino so že pred časom zajeli mnoge civilne tovorne ladje, pristanišča ob Črnem morju in tudi pristanišča na nekaterih večjih rekah, ki se izlivajo v Črno morje. Sedaj so zaradi stopnjevanja napadov na tovorne ladje in pristanišča nastale še bolj občutne motnje za ukrajinski uvoz in izvoz. Zato so sklicali sestanek ‘četverice’, da bi preverili izvajanje akcijskega načrta ‘Solidarnostne poti’ v luči novih razmer.
Vsi prisotni so najprej pričakovano obsodili ruske napade na tovorne (civilne) ladje in pristaniško infrastrukturo, saj je le-to povzročilo dodatne težave v prometu v črnomorskih pristaniščih in še bolj ogrozilo svobodo plovbe v Črnem morju. »Današnji sestanek je potekal v okviru ‘Solidarnostnih poti’, skupne pobude, ki je vzpostavila nove prometne poti za ukrajinski izvoz in uvoz.
Do danes so ‘Solidarnostne poti’ Ukrajini pomagale izvoziti približno 226 milijonov ton blaga, kot so žito, ruda in jeklo, ter uvoziti približno 108 milijonov ton bistvenega blaga, vključno z gorivom, vozili, gnojili ter vojaško in humanitarno pomočjo,« so pojasnili s Komisije EU in dodali, kako te poti potekajo skozi Podonavje, Poljsko, Baltik in pa tudi skozi Jadransko regijo – po železnicah, cestah in tudi po celinskih plovnih poteh.
Kar s Komisije EU tokrat niso omenili, je dejstvo, da so Ukrajinci v juniju in juliju letos na območju Črnega in Azovskega morja potopili preko 200 ruskih ladij, kar je skoraj zagotovo ena največjih ukrajinskih strateških zmag od začetka spopadov leta 2014. Tudi zato so se ukrajinske tovorne ladje, pristanišča in povezan prometna infrastruktura znašli pod dodatnimi ruskimi zračnimi napadi.