V Parlamentu EU še vedno vlada dopustniško zatišje, zato so tokrat spomnili na pozitivne in negativne strani globalizacije. Obvladovanje negativnih učinkov globalizacije in izkoriščanje njenih priložnosti je namreč ena izmed glavnih prioritet Evropske unije.
Nočna fotografija Evropskega parlamenta v Strasbourgu (foto: pixabay.com)
O pozitivnih vidikih globalizacije ni potrebno preveč tuhtati. Trgi se odpirajo, priložnosti za komercialni uspeh na globalnem nivoju so se tudi zaradi uveljavitve sodobnih tehnologij v zadnjih letih bistveno povečale. Toda pravo sliko dajejo številke in ne besede. Leta 2000 je bilo tako v državah Evropske unije na račun izvoza zaposlenih 21,7 milijona ljudi, leta 2017 pa že 36 milijonov. Analiza kaže, da vsaka milijarda izvoženega blaga v tretje države povprečno ustvari 13.000 zaposlitev v EU.
“Te zaposlitve niso omejene samo na podjetja, ki izdelke proizvajajo in izvažajo, pač pa tudi na njihove dobavitelje in izvajalce storitev. Izvoz v države izven EU v Sloveniji ustvarja 140.000 zaposlitev, nadaljnjih 51.000 pa je zaradi skupnega evropskega trga povezanih z izvozom iz drugih držav EU. To pomeni, da je na izvoz v države izven EU vezanih kar 19 % vseh zaposlitev v Sloveniji. Delež visoko izobraženih delavcev v zaposlitvah, povezanih z izvozom, se povečuje, ob tem pa so te zaposlitve v povprečju tudi 12 % bolje plačane,” so pojasnili s Parlamenta EU.
Glede negativnih vidikov globalizacije pa so v ospredju izgube služb in sicer predvsem v tistih gospodarskih panogah v EU, ki uporabljajo nižje kvalificirano delovno silo. Gre za tekstilstvo, usnjarstvo, izdelavo čevljev, kovinarstvo in proizvodnjo enostavnih izdelkov. Pri tem prihaja do selitve proizvodnje v tretje države, kjer je delovna sila cenejša, za proizvodnjo pa taka podjetja ne potrebujejo veliko visoko usposobljenih strokovnjakov. A številke kažejo, da se izgube zaposlitev zaradi tega razloga v EU v zadnjih letih konstantno zmanjšujejo.
Za zmanjševanje negativnih posledic globalizacije in zmanjšanje brezposelnosti je sicer EU že leta 2006 ustvarila Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Ta sklad naj bi zagotovil pomoč delavcem, ko izgubijo zaposlitev zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini – na primer zaradi posledic svetovne gospodarske in finančne krize, ali pa ko velika podjetja prenehajo delovati, ali ko preselijo proizvodnjo v tujino.
“Sredstva sklada se lahko aktivirajo, kadar posamezno podjetje odpusti več kot 500 delavcev (vključno z dobavitelji in proizvajalci v poproizvodni fazi) ali kadar v določeni panogi iz ene ali več sosednjih regij brez dela ostane veliko število delavcev. Od leta 2007 je pomoč sklada pridobilo 150.000 delavcev in 3369 brezposelnih mladih v skupni vrednosti 630 milijonov evrov. V Sloveniji je sklad namenil sredstva v pomoč presežnim delavcem Mure,” so še spomnili s Parlamenta EU.