Iz Sirije prihajajo novice o pomembni novi vojaški zmagi enot predsednika Asada in njihovih zaveznikov. Ta zmaga je povzročila nove napetosti med Turčijo, ki se je tokrat odkrito postavila na stran skrajnih islamistov, in Rusi, ki so prvi zaveznik sirske vlade. Erdoganovo slalomiranje med Rusijo in NATO-m, z osnovnim ciljem širjenja mej turške države se je zataknilo ob nov, kar debel količek.
Morda je tudi turški predsednik Erdogan končno ugotovil, da lako v Siriji počne samo tisto, kar mu dovoli Moskva (foto: en.kremlin.ru)
Po dolgotrajni ofenzivi je sirska vojska včeraj dokončno zasedla mesto Khan Sheikun in s tem obkolila enote islamistov, ki so ostale v obroču južno od njega. Mesto se je s prvih zračnih posnetkov zdelo povsem prazno, brez civilistov. Ni pa jasno, koliko oboroženih islamistov je ostalo v obroču južno od Khan Sheikuna. Tam se v kraju Morek nahaja tudi turška ‘opazovalna’ postojanka, katere posadka trmasto vztraja na svojem položaju, čeprav je izgubila svojo funkcijo opazovanja t.i. ‘demilitarizirane cone’.
Predvčerajšnjim so Turki do te svoje postojanke poskusili pripeljati večji konvoj okrepitev, a jih je nekaj kilometrov severno od Khan Sheikuna zaustavil opozorilni letalski napad sirske vojske. Turki so poskusili odgovoriti s svojim letalstvom, a so jih od tega zelo hitro odvrnili ruski Suhoji-35. Turška stran je tako morala umakniti na zemlji in tudi v zraku, predvsem pa ni uspela obvarovati svojih prijateljev islamistov pred odmevnim vojaškim porazom.
Da bi bila godlja za turškega predsednika Recepa Erdogana še večja, tudi islamisti odslej ne bodo več pretirano zaupali Turkom, kar spravlja vse turške vojaške sile, ki so trenutno prisotne v Siriji, še v dodatno nevarnost. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bodo zaradi prelomljenih obljub o zaščiti pred Asadovimi silami (še posebej pred Rusi) tudi pripadniki kakšne islamistične frakcije napadli turške vojake. Slednji bi tako poleg sirske vojske in kurdskih milic dobili še tretjega sovražnika na sirskem terenu.
A to niti ni največji problem za Turke. Precej bolj pomemben je pogled na dogajanje s širšega političnega zornega kota. Erdogan je namreč s svojo zunanjo politiko državo v zadnjih letih močno oddaljil od NATO pakta in je trenutno, sploh po zadnjih ekonomsko-strateških sporazumih s Putinom (naftovod, raketni protiletalski sistem dolgega dometa) močno vpet v asimetrično zavezništvo z Rusijo.
Prekinitev tega zavezništva pa bi pomenila, da je Erdogan dokončno izgubil tisto zelo tvegano igrico, v katero se je spustil po začetku državljanske vojne v Siriji, da bi ponovno anektiral nekatera ozemlja, ki jih je pred skoraj natanko stoletjem izgubil razpadli otomanski imperij. Zato ne preseneča, da sta po poročanju turških medijev že nekaj ur po bližnjem srečanju turških in ruskih letal dva visoka turška predstavnika odletela na nujne nočne pogovore v Moskvo.