Državni zbor je včeraj sprejel paket davčnih sprememb, s katerimi bodo po letošnji razbremenitvi regresa še dodatno razbremenili delo. S temi ukrepi bi radi dodatno okrepili konkurenčnost poslovnega okolja, ohranili stabilno gospodarsko okolje ter prispevali k vzdržni gospodarski rasti.

 Čas bo pokazal, kaj bodo po zadnjih spremembah podjetja in posamezniki dejansko pridobili oziroma prihranili (foto: pixabay.com)

V Državnem zboru so bili sprejeti pravkar novi ukrepi davčne optimizacije, zajeti v novelah Zakona o davčnem postopku, Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Po 100 % razbremenitvi regresa do višine povprečne plače, na podlagi katere se je država že v letošnjem letu v korist zaposlenih odpovedala 90 milijonom evrov, naj bi novi davčni ukrepi še dodatno razbremenili delo.

»S spremembami dohodninske lestvice se zvišuje zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižuje davčno stopnjo v 2. in 3. razredu dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %). Splošna olajšava se dviguje s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa se uvaja linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Sprejete spremembe se nanašajo tudi na obremenitev kapitala, in sicer prinašajo 7 % minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), z omejitvijo davčne osnove, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube.

Zvišuje se tudi stopnja davkov za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 % na 27,5 %. V primeru obdavčitve dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov se spreminja tudi zniževanje stopnje glede na dobo imetništva, in sicer se bo v primeru dobe lastništva od pet do deset let stopnja znižala na 20 %, v primeru dobe imetništva od deset do 15 let na 15 %, v naslednjih petih letih na 10 %, po 20 letih pa se ohranja stopnja 0.

V primeru davka za dohodke iz oddajanja premoženja v najem se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %,« so novosti nanizali na Ministrstvu za finance. Dodali so še, da se tako država v korist zaposlenih odpoveduje 135 milijonov evrov, poleg tega se se v okviru prestrukturiranja načrtuje še dodatne prihodke.

Zaradi uvedbe 7 % minimalne stopnje DDPO naj bi tako pridobili 47 milijonov, zaradi sprememb na področju davkov od dohodkov iz kapitala, izvedenih finančnih instrumentov in za dohodkov iz oddajanja premoženja v najem pa še dodatnih 17 milijonov evrov. Poleg tega računajo tudi na t.i. ‘mehke ukrepe’ FURS-a, oziroma povečanje prostovoljnega plačevanja davkov in izboljšanje učinkovitosti nadzora.