Na Dunaju je potekala 8. globalna konferenca o kriminalnih financah in kriptovalutah. Osrednje sporočilo dogodka je bilo, da so investicije v preprečevanje in boj proti zlorabi kripto-ekosistema za finančni kriminal bistvenega pomena udi za zaščito nacionalne in mednarodne varnosti.

Prizor z Globalne konference o kriminalnih financah in kriptovalutah (foto: Europol.eu)
Dvodnevna hibridna konferenca, ki sta jo soorganizirala Europol in Baselski inštitut za upravljanje, je pritegnila več kot 1000 udeležencev. Med njimi so bili ključni deležniki iz zasebnega sektorja, organov pregona, vladnih organov, medvladnih organizacij, akademskega sveta in civilne družbe, dogodek je pa gostil Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) na svojem sedežu v prestolnici Avstrije Dunaju.
Ta Globalna konferenca o kriminalnih financah in kriptovalutah, ki je bila že osma po vrsti, je postregla z dvema dnevoma intenzivnih razprav, predavanj vodilnih strokovnjakov s teh in sorodnih področij, predstavitev, panelov in izmenjav izkušenj. Govora je bilo predvsem o že znanih starih in o najnovejših načinih zlorab kripto sredstev in tehnoloških inovacij s strani organiziranega kriminala.
»Medtem ko kriptovalute ne predstavljajo večjega notranjega tveganja kot bolj tradicionalna sredstva in sistemi za prenos vrednosti, je mogoče njihove edinstvene lastnosti uporabiti za olajšanje napadov z izsiljevalsko programsko opremo in drugih kibernetskih kaznivih dejanj, ki lahko vplivajo na kritično infrastrukturo in storitve,« so o vsebinah kongresa zapisali v sporočilo za javnost Europola.
Govorci so razkrili primere zapletenih zlorab kripto sredstev za pranje denarja, izogibanje sankcijam, financiranje terorizma in širjenje jedrskega orožja (?), ki imajo lahko pomembne posledice za nacionalno in globalno varnost. Predstavili so tudi sodelovanje državnih organov s ponudniki storitev kripto sredstev, podjetji za analizo veriženja blokov in specializiranimi agencijami za izterjavo in upravljanje sredstev, da bi se ubranili pred kriminalci.
Ta javno-zasebna sodelovanja so uradnikom omogočila sledenje nedovoljenim kripto transakcijam v več verigah blokov, preden so kriminalcem končno zasegli sredstva, deanonimizirali storilce in pogosto so lahko žrtvam celo vrnili znatne količine kripto sredstev.
Strožji predpisi v EU in drugih jurisdikcijah so medtem le začeli dajati prve konkretne sadove. Po drugi strani pa se je boj proti nezakonitim dobičkom izkazal kot eno najučinkovitejših strategij za motenje delovanja kriminalnih združb in preprečevanje najrazličnejših zlorab kriptovalut v nezakonite namene.