Odziv Komisije EU na 13 milijard evrov težko obsodbo za Apple

Potem, ko je sodišče potrdilo odločitev Evropske komisije iz leta 2016 in mora družba Apple Irski plačati rekordnih 13 milijard evrov, se je z dolgim komentarjem oglasila podpredsednica Komisije EU Margrethe Vestager.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager Vestager je po sodbah sodišč o nezakoniti irski davčni državni pomoči družbi Apple in protimonopolnih zadevi aplikacije Google Shopping izrazila zadovoljstvo ter sodbo proglasila veliko zmago za Komisijo EU, za enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu in za davčno pravičnost v EU. Preiskavo je sicer najprej začela skupina neodvisnih novinarjev in ne kakšen organ EU, davčne inšpekcije ali policijske sile.

Novinarji so hitro razkrili, da nekatere mednarodne korporacije v Evropi niso plačevale skoraj nobenega davka. Do tega so multinacionalke prišle z izkoriščanjem vrzeli med različnimi davčnimi sistemi držav članic EU, nekatere od držav članic pa so tudi same izkrivljale zakone, da so zaradi nižjih davkov postale privlačna destinacija za večnacionalne naložbe. Na ta način pa so bile oškodovane druge države članice EU in evropski davkoplačevalci.

Komisija EU je sledila novinarjem in nato sama preiskala več davčnih stališč in ukrepov agresivnega davčnega načrtovanja v skladu s pravili o državni pomoči v primerih presežnega dobička Belgije ter primerih družb Amazon, Fiat in Apple. Glede Applea je ugotovila, da so na Irskem umetno znižali davke, ki jih je Apple tam plačeval od leta 1991. Margrethe Vestager pa je predstavila tudi podroben primer.

»Leta 2011 je ena od Applovih irskih podružnic zabeležila približno 16 milijard evrov dobička. Od tega je bilo zaradi davčnih odločb le okoli 50 milijonov evrov obdavčljivih na Irskem. Torej je ta podružnica leta 2011 na Irskem plačala manj kot 10 milijonov evrov davkov – efektivna davčna stopnja približno 0,05 % teh skupnih letnih dobičkov,« je pojasnila podpredsednica.

Dodala je, da so preiskave so odločilno prispevale k spremembi miselnosti, k spremembi odnosa med državami članicami EU ter k poenotenju davčnih politik prek regulativnih in zakonodajnih reform. Tako se danes primer Apple ne more več zgoditi, saj je tudi Irska medtem spremenila svoja pravila o rezidentstvu za področje davkov od dohodkov pravnih oseb.