Marsikje po državi se izvajajo ukrepi za izboljšanje poplavne odpornosti, pripravljajo pa se tudi novi. Tako so pred dnevi v Kopru podpisali pogodbo za izboljšanje poplavnih razmer na porečju reke Badaševice, nato pa je bila potrjena investicijska dokumentacija za podobne posege na Ljubljanici s pritoki in Kamniški Bistrici s pritoki.

Urejanje ene od poškodovanih strug slovenskih rek (foto: MNVP/gov.si)

Ekstremne padavine so postale stalnica v zaledju mesta Koper, kjer so v zadnjih dveh poletjih dvakrat zapored doživeli nenadne poplave. Od tedaj čiščenje hudournikov, ki se izlivajo v reko Badaševico, poteka neprekinjeno. Vendar pa bodo potrebni tudi drugi posegi ob vsej strugi – od Vanganelskega jezera, vse do izlive reke v morje. Zato so pred dnevi v Kopru podpisali dodatno pogodbo za urejanje porečja Badaševice.

Predvidene so ureditev struge, dvigovanje obrežij, utrditve brežin in izvedba protipoplavnih ukrepov ob sami strugi, druga faza pa se tiče gradnjo suhega zadrževalnika Paradisjol. Vse skupaj bo stalo 15 milijonov evrov. Nato je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) potrdilo še investicijsko dokumentacijo za sorodna dela na Ljubljanici s pritoki in na Kamniški Bistrice s pritoki, kar naj bi skupaj stalo približno 16 milijonov evrov.

Tako je MNVP potrdilo načrte za projekt ‘Vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje na porečju srednje Save – Ljubljanica s pritoki (Potrebuježev graben)‘. Cilj tega projekta je preprost – zagotoviti izvedbo ukrepov, nujnih za obnovo leta 2023 poškodovanih območij, in zmanjšati možnosti za nastanek nove škode. Vednost investicije naj bi predvidoma znašala točno 3.521.869 evrov (z DDV), dela pa bodo zaključila leta 2028.

Potrjen je bil tudi investicijski načrt za projekt ‘Vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje na porečju srednje Save – Kamniška Bistrica s pritoki’, ki se nanaša na sanacijo vodotoka Reka na odseku od Lahovč do Spodnjega Brnika. Tam bodo odpravili škodo na objektih vodne infrastrukture, nastale v poplavah poleti leta 2023 ter potem vzpostavili takšno funkcionalno stanje, da bi se preprečila nadaljnja škoda.

»Ključni kazalnik uspešnosti projekta je izvedba sanacijskih del v skupni dolžini več kot 10 kilometrov, pri čemer je načrtovani cilj predviden za dosego do 30. novembra 2028. Ocenjena vrednost investicije znaša 12.474.250,98 evra z DDV,« so pojasnili z MNVP.