Organizatorji naslednjih poletnih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto potekale na Japonskem, so predstavili novo olimpijsko baklo. Bakla ima sicer v zgodovini iger poseben pomen in za vsake igre pripravijo novo. Naslednja bo posvečena japonski tradiciji, saj je zasnovana v obliki češnjevega cveta.
Olimpijske igre, ki jih bo prihodnje leto drugič gostil Tokio, bodo v znamenju češnjevega cvetu, kot je tudi nova bakla (foto: tokyo2020.org)
Belo rožnati češnjev cvet ‘sakura’ ima na Japonskem poseben pomen – minljivosti, upanja in prenove. Na Japonskem med cvetenjem češenj pripravijo tudi spomladanske festivale hanami, kjer se dobivajo cele družine, da lahko opazujejo, občudujejo in fotografirajo cvetoče češnje. Japonske reprezentante v rugbyu kličejo kar ‘češnjevi cvetovi’. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da bo češnjev cvet zaznamoval druge Olimpijskih igre v Tokiu (prve so bile leta 1964).
“Japonski prireditelji so v enem združili dva pomembna simbola, ki v osnovi povezujeta ljudi. Že olimpijska plamenica sama po sebi je simbol, ki spodbuja povezanost ljudi, prijateljstvo in ljubezen do športa. S potovanjem olimpijske plamenice in njenih nosilcev pa se igram simbolno pridružijo milijoni ljudi. Plamenica je visoka 71 cm in težka 1200 gramov. Z njo bodo prižgali olimpijski ogenj na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Tokiu.
Olimpijski ogenj je poleg petih krogov najznačilnejši olimpijski simbol. In prav češnjev cvet s petimi cvetnimi listi simbolizira tudi pet celin povezanih v olimpijskem gibanju. Svečenice bodo v posebnem obredu, po antičnem vzoru v znak časti bogovom in športnega udejstvovanja, s pomočjo sončevih žarkov 12. marca prihodnje leto v svetišču v antični Olimpiji prižgale olimpijsko plamenico,” spročajo z Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
Olimpijsko baklo bodo iz Aten prenesli na Japonsko, kjer bo najprej krožila po treh najbolj prizadetih okrožjih katastrofalnega potresa in cunamija v letu 2011, ko je umrlo 18.000 ljudi, povzročena pa je bila tudi ogromna škoda in okoljska katastrofa, predvsem v jedrski elektrani Fukušima. Nato bo 26. marca sledila 121 dnevna pot po japonskem otočju, preden bodo s plamenico prižgali olimpijski ogenj, ki ga bodo ugasnili na sklepni slovesnosti ob koncu iger.
“Nova bakla je izdelana iz recikliranega materiala, ki so ga uporabili za izdelavo začasnih bivalnikov za prizadete v prefekturah Iwate, Miyagi in Fukushima. V postopku izdelave plamenice so uporabili metode, ki jih uporabljajo v proizvodnji japonskih super hitrih shinkansen vlakov. Tudi pri izdelavi skromne plamenice so tako uporabil najsodobnejšo tehnologijo, tako da bo lahko plamen gorel ves čas svoje poti in se ne bo ugasnil niti v močnem vetru in dežju.
Japonska agencija Kyodo News je ob tem navedla, da bo dnevno plamenico na njeni poti po japonskem otočju nosilo 80 do 90 tekačev. Skupno pa bodo izdelali 10.000 bakel za to človeško štafeto, ki se bo sklenila 24. julija 2020 na nacionalnem olimpijskem stadionu v Tokiu. Prvič so športniki prižgano plamenico iz Olimpije prinesli na odprtje olimpijskih iger v Berlinu leta 1936,” so še pojasnili v zapisu OKS.