Naslovnica Gospodarstvo Slovenija pred naravno katastrofo – epidemija okuženega hmelja

Slovenija pred naravno katastrofo – epidemija okuženega hmelja

Avtor: Spletno Uredništvo

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je določila dodatne ukrepe, s katerimi želi izkoreninti nevarno bolezen hmelja, ki predstavlja resno grožnjo v pridelavi ‘zelenega zlata’ v Sloveniji. Z ukrepi bo odrejen povečan obseg krčenja potencialno okuženih rastlin hmelja, prepovedano sajenje rastlin hmelja na okuženem območju in prepovedano sajenje gostiteljskih rastlin na mestu uničenih rastlin hmelja za dve leti.

Ključnega pomena za uspešnost ukrepov zatiranja je, da vsi hmeljarji na okuženem območju dosledno izvajajo predpisane ukrepe in tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča (foto:.uvhvvr.gov.si).

 

Z novo Odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 16/19) so določili dodatne ukrepi z namenom izkoreninjenja nevarne bolezni hmelja, ki predstavlja resno grožnjo v pridelavi hmelja v Sloveniji. V Sloveniji se namreč pridelovalci že nekaj let soočajo z zelo nevarno boleznijo hmelja, ki jo povzročata dva viroida.  

Predvsem viroid CBCVd (citrus bark cracking viroid) je zelo agresiven. “Okužene rastline pričnejo zaostajati v rasti že prvo leto po okužbi in v nekaj letih odmrejo, kar povzroča visoke izgube pridelka hmelja. Viroid se v hmeljišču zelo hitro širi preko rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja, opreme in celo s človekom (na podplatih in rokah). Dodatni problem predstavljajo tudi latentne okužbe, ko ni vidnih bolezenskih znamenj, rastlina pa je vseeno kužna.

Edini ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja je redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme, ki se uporablja v hmeljiščih ter sajenje zdravih sadik. Bolezen je bila do sedaj na hmelju odkrita le v Sloveniji. V letu 2018 je bil zabeležen pojav bolezni pri 23 hmeljarjih na skupaj 145 ha hmeljišč v različnem obsegu (nekaj rastlin ali močna okuženost celega nasada).  

Okuženi nasadi predstavljajo 9,1 % vseh površin hmelja v Sloveniji,” so še sporočili z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Ker gre za zelo nevarno in neozdravljivo bolezen s hitro dinamiko širjenja, so bili v Sloveniji leta 2015 sprejeti odločni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je določila okužena območja, fitosanitarne ukrepe, prepovedi, omejitve in dolžnosti imetnikov hmeljišč. Ker pa se nevarni viroid kljub vsemu na okuženih območjih še vedno širi, so bili sprejeti še dodatni ukrepi za preprečevanje epidemije.

Sedaj je bil odrejen povečan obseg krčenja potencialno okuženih rastlin hmelja, prepovedano sajenje rastlin hmelja na okuženem območju in prepovedano sajenje gostiteljskih rastlin na mestu uničenih rastlin hmelja za dve leti, strožji pa so tudi pogoji za pridelavo sadik hmelja. Za izkoreninjenje viroida je edina rešitev vseh možnih virov okužbe iz nasada.

“Strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije bodo s sodelovanjem kmetijskih svetovalcev izvajali zdravstvene preglede hmeljišč, vzorčenja in testiranja za ugotavljanje navzočnosti viroida. Hmeljarji, ki bodo izvedli vse predpisane in odrejene ukrepe fitosanitarnega inšpektorja UVHVVR bodo upravičeni do odškodnine za uničene rastline hmelja na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin.

Določene oblike finančne podpore prizadetim hmeljarjem so možne tudi v okviru ukrepov kmetijske politike. Ključnega pomena za uspešnost ukrepov zatiranja je, da vsi hmeljarji pregledujejo svoja hmeljišča in ob najmanjšem sumu na navzočnost viroida o tem obvestijo pristojne službe. Na okuženem območju morajo hmeljarji dosledno izvajati predpisane ukrepe (čiščenje in razkuževanje strojev, orodja in opreme v skladu z navodili), saj tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča.

Viroid se lahko na neokužene kmetije hitro razširi s sposojanjem opreme in izmenjavo sezonske delovne sile, ki si ne razkuži ali zamenja delovne opreme (rokavice, orodje). Zato je pomembno izvajanje higienskih ukrepov tudi pri sezonskih delavcih, saj ti lahko prehajajo iz okuženih na neokužena hmeljišča in tako širijo to zelo nevarno bolezen,” so še sporočili z UVHVVR. 

Že lata 2017 je bil izdan tudi poseben priročnik za hmeljarje o nevarni viroidni zakrnelosti hmelja. Priročnik vsebuje osnovne informacije o bolezni, načine prepoznavanja ter ukrepe in priporočila, s katerimi je možno preprečiti širjenje bolezni in jo dokočno izkoreniniti iz slovenskih hmeljišč. Ni potrebno posbej poudarjati, kaj bi za slovenske pivovarje in za tiste v tujini, ki se zanašajo na uvoz kakovostneg slovenskega hmelja, pomenilo, če bi se bolezen še razširila.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.