Evropski parlament se je lotil tudi omejevanja nepoštenih trgovinskih in trgovskih praks. Nepoštene prakse lahko ogrozijo obstoj manjših predelovalcev hrane
Nova direktiva si prizadeva za dodatno zaščito malih pridelovalcev hrane, saj očitno doslej veljvni zakonski akti evropskega pravnega sistema ne delujejo najbolje (foto:pixino.com)
Evropski parlament ugotavlja, da se nepoštene trgovinske prakse pojavljajo v vseh sektorjih. Še posebej pogoste pa so v verigi preskrbe s hrano, saj so kmetje pogosto tarča velikih ekonomskih pritiskov. Manjši dobavitelji nimajo dovolj velike pogajalske moči, zato so pogosto prisiljeni sprejeti slabe pogoje in nizke odkupne cene izdelkov.
Poslanci v Evropskem parlamentu na glasovanju pravkar potrdili novo direktivo EU, ki zagotavlja pravičnejšo obravnavo kmetov in manjših pridelovalcev s strani velikih trgovskih sistemov. Direktiva prepoveduje uporabo najbolj škodljivih nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, da bi zagotovila pravičnejše pogoje poslovanja za mala in srednja živilska ter kmetijska podjetja.
Nepoštene trgovinske prakse so tiste prakse med podjetji, ki odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja in so v nasprotju z dobrovernim in poštenim ravnanjem. Običajno jih en trgovinski partner enostransko uporabi v razmerju do drugega. Veriga preskrbe s hrano je sicer še posebej izpostavljena nepoštenim trgovinskim praksam – zaradi velikih razlik v pogajalski moči med pridelovalci in prodajnimi mrežami.
Nepoštene trgovinske prakse lahko htro ogrozijo obstoj manjših predelovalcev hrane, ki se morajo soočati z mnogo nižjimi donosi, kot so predhodno načrtovali (ali kar z izgubami). Če po čudežu ali zaradi lastnih sposobnosti vseeno preživijo, jim (pre)nizke odkupne cene prav tako onemogočajo vlaganje v tehnološki razvoj in opremo, si čemer bi lažje sledili potrebam trga, oz. visokim zahtevam prodajalcev glede kakovosti in izgleda produktov.
Nova evropska direktiva uvaja minimalne standarde zaščite malih pridelovalcev na področjih, kjer se v verigi preskrbe s hrano najpogosteje pojavljajo nepoštene trgovinske prakse, pravila pa v enaki meri veljajo tudi za dobavitelje iz tretjih držav. Pravila sedaj izrecno prepovedujejo odlaganje plačil za živila, ki se hitro pokvarijo, preklice naročil v zadnjem trenutku, enostranske ali za nazaj veljavne spremembe pogodb in prisiljevanje dobaviteljev k plačilu zavrženih izdelkov.
Prepovedano je tudi zavračanje pogodb v pisni obliki. Nekatere praske, kot na primer vračanje neprodanih izdelkov dobaviteljem, pa bodo dovoljene samo na podlagi sporazuma med obema stranema, so še zapisali na spletni strani parlamenta.