Ljubljana in Koper sta prvi mestni občini, ki sta prejeli odločitvi o odobreni finančni podpori za izvedbo projektov v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb na področju urbane prenove za obdobje 2014-2020. Ljubljana bo kmalu bogata za prenovljeno Cukrarno in novo galerijo, v Kopru pa naj bi končno dokončali bazen, katerega videz že več let močno kali podobo mesta.

Cukrarna ( na sliki) je bila pred več kot stoletjem dom slovenske moderne, s koprskim bazenom pa bi se najbrž lahko ‘pozabavali’ tudi kriminalisti (foto: Vito Kontić) 

Ljubljana in Koper sta prvi od enajstih slovenskih mestnih občin, ki sta pri Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), kot organu upravljanja v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prejeli odločitvi o finančni podpori v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb na področju urbane prenove. MO Ljubljana in MO Koper bosta tako z izbranima projektoma ureditve galerije Cukrarna in Olimpijskega bazena v Kopru prva revitalizirala 1,52 ha oz. 15.200 m2 površin. 

V okviru projekta ureditve galerije Cukrarna bo izvedena rekonstrukcija obstoječega objekta, s katero se bo izboljšalo urbano okolje in še dodatno oživilo širše mestno središče. Mestna občina Ljubljana želi v nekdanji rafineriji sladkorja urediti sodobni galerijski prostor, ki bo popestril ponudbo na področju vizualne in likovne umetnosti. Za naložbo v vrednosti dobrih 23 milijonov evrov bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval nekaj manj kot 11 milijonov evrov.

V okviru projekta bo v mestu prenovljenih 5.863 kvadratnih metrov odprtega prostora in 11.337 kvadratnih metrov javnih stavb. Stara stavba Cukrarne je bila znana predvsem po tem, da so tam živeli in ustvarjali Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Zadnja dva sta tu tudi umrla. Zato se zdi povsem primerno, da bo prenovljen objekt namenjen kulturi. 

V okviru projekta, ki je del trajnostne urbane strategije Mestne občine Koper, pa bo občina rektivirala degradirano zemljišče na območju javnega objekta – Olimpijski bazen Koper, ki je del kompleksa olimpijskega centra s spremljajočimi programi. Z ureditvijo objekta bo odpravljena funkcionalna in socialna (?) degradacija, mesto pa bo pridobilo slabih 7.300 m2 prenovljenih javnih stavb, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor. Tako naj bi se velikanski betonski okostnjak, ki že dlje časa močno kazi podobo mesta, le pretvoril v moderno zgradbo. 

Za naložbo v vrednosti dobrih 8 milijonov evrov bo v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 4,7 milijona evrov. S tem naj bi se tudi zaključila zgodba o nesrečnem objektu, katerega so najprej želeli ‘na črno’ dvigniti za tri nadstropja, a so inšpekcije seveda to opazile. Propadlo je tudi podjetje, ki je bilo osrednji izvajalec gradnje, kar je spet povzročilo zaustavitev del. Nazadnje se je na nedokončanem objektu začela rušiti draga lesena strešna konstrukcija, saj je nikoli nihče ni ustrezno zaščitil, letos januarja pa se je med postavljanjem nove prelomil 44-meterski del strešne konstrukcije. Seveda so vse te zamude povzročile precejšnjo podražitev objekta, a pristojni državni organi doslej niso zaznali kakšnih nepravilnosti.