V Parku Postojnska jama so obisku veličastnega podzemnega sveta, ogledu človeške ribice in sprehodu do Predjamskega gradu dodali novo zanimivo ponudbo – netopirje. Verjeli ali ne, v Jami pod gradom živi kar 14 različnih vrst ‘letečih miši’. 

Pod Predjamskim gradom je pravi zbirni center za netopirje (foto: postojnska-jama.eu)

Lepa četa malih sesalcev si je za svoje domovanje izbrala tudi Jamo pod gradom v Parku Postojnska jama. Po večmesečni hibernaciji netopirjev, ko je vhod v Jamo strogo zaprt, lahko v poletnih mesecih obikovalci vstopijo v njihovo domovanje in od blizu ogledajo ljubitelje nočnega življenja. V Jami pod Predjamskim gradom po zadnjem monitoringu živi namreč kar 14 različnih vrst netopirjev.

Med najbolj zanimivimi je prav gotovo mali podkovnjak, ki tehta komaj toliko kot list papirja. Leto 2018 je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev razglasilo za leto malega podkovnjaka. Gre za najmanjšega iz družine podkovnjakov in enega najlažjih netopirjev na svetu. V poletnih mesecih ga lahko obiskovalci kmalu po sončnem zahodu lahko opazijo po izletavanju nad Predjamskim gradom.

Mali podkovnjaki izredno dobro vidijo, vendar pa imajo za sporazumevanje razvit poseben sistem, ki deluje kot sonar. Skozi nosnici spuščajo človeškemu sluhu neslišne ultrazvočne klice, ki se odbijejo od sten, netopirji jih ponovno prestrežejo, in si tako zelo natančno ustvarijo sliko okolice ali položaja svojega plena – eholokacija. Podkovnjaki na ta način lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. 

Če bi radi slišali neslišno, se lahko netopirjem prisluhne s t.i. ultrazvočnim detektorjem, ki ultrazvočne klice pretvori v ljudem slišen zvok. V drugi najdaljši slovenski turistični jami, ki se širi v štirih nadstropjih, pa si je moč ogledati tudi šest ogroženih vrst netopirjev. Poleg navadnega, dolgonogega, širokouhega in dolgokrilega netopirja, sta na rdečem seznamu ogroženosti tudi veliki in mali podkovnjak.

Iz Parka Postojnska jama so sporočili še, da populacija malega podkovnjaka enakomerno raste. Letos so našteli 368 malih podkovnjakov, kar je v primerjavi s štetjem pred osmimi leti, kar dvakrat več. Kot zagotavlja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore k »nizki smrtnosti največ pripomorejo ugodni pogoji, ki v Jami pod gradom nedvomno so.« V Parku Postojnska jama so zelo dosledni tudi pri ohranjanju miru v jami, saj netopirjev v času spanja ne vznemirjajo.

Čeprav so skozi medijsko prezentacijo Brama Stokerja (‘Drakula’) in njegovih naslednikov netopirji dobili precej negativno konotacijo, so jih zgodnje kitajske kulture prepoznavale kot simbol sreče, ki prinaša zdravje, dolgo življenje, blagostanje in ljubezen. Maji so jih videli kot simbol iniciacije, ponovnega rojstva in zaščito pred zlom.

V stari predkrščanski Evropi pa so netopirji simbolizirali stik z drugimi svetovi, zagotavljali pa naj bi tudi spolno moč. Sicer niti Postojni, niti v celotni Sloveniji in niti drugje v Evropi ni moč najti netopirjev, ki bi se hranili s krvjo.