Tudi v Sloveniji smo včeraj obeležili Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Konec tedna se je širom države zvrstilo več pripreditev, ki opozarjajo na nasilje nad ženskami. Na ta dan se vsako leto začne 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo z 10. decembrom, Svetovnim dnevom človekovih pravic. Problematika nasilja nad ženskami je letos še posebej pereča, potem ko se je odprla Pandorina skrinjica spolnega nadlegovanja v filmski industriji in v politiki. 

Ženske so deležne nasilja v službi, na ulici in doma. Mogoče je v Sloveniji ta pojav bolj prikrit, kot drugje po svetu, a zagotovo obstaja (foto: flickr.com) 

Ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so po vsej Sloveniji potekale prireditve, s katerimi so se spomnili žrtev in opozorili na nasilje v širšem smislu. Kot se spodobi, so državne strukture v tem boju v prvi vrsti, prav tako je ta problematika ena redkih stvari, na katero imajo slovenske politične stranke podobne poglede. S posebnim sporočilom za javnost je je oglasila tudi Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enakem možnosti dr. Ana Kopač Mrak Kopač.

Slednja je poudarila, da je nasilje nad ženskami univerzalen pojav, ki se mu ni tudi slovenska družba ni uspeva izogniti. Mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami ponujajo priložnosti, da se nameni še dodatna pozornost psihičnemu, fizičnemu, ekonomskemu in spolnemu nasilju – zalezovanju, spolnemu nadlegovanju, prisilnim poraka in obrezovanju ter spletnemu spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti. 

Sicer je v zadnjem času število domnevnih žrtev spolnega nasilja v primeru Weinstein naraslo na 91, predsednika ZDA Trumpa je doslej obtožilo 16 žensk, pred dnevi pa je izbruhnila še afera o milijonih dolarjev odškodnin, ki so jih zaradi spolnega nasilja znotraj državnih ustanov izplačali žrtvam iz posebnega (državnega) sklada – za grehe posameznikov so torej plačali davkoplačevalci, na pa storilci. 

“V zadnjem času je veliko medijske in javne pozornosti namenjene spolnemu nadlegovanju v delovnem okolju. Ustvarja se vtis, da je pojav nov, da se kaže zgolj v nekih skrajnih primerih. Takšen vtis je napačen. Ženske so spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu izpostavljene, odkar so množično vstopile v sfero dela: iz zasebne se je nasilje preselilo v javno sfero. Spolno nadlegovanje tudi nima stalnega bivališča zgolj v hollywoodski industriji, prisotno je na vseh delovnih mestih, izpostavljene so mu ženske vseh starostnih skupin in na vseh stopnjah organizacijske položajne lestvice. Zaradi tovrstnega nadlegovanja so delovna okolja do žensk manj prijazna, lahko celo sovražna”, je povedala ministrica.  

Pojasnila je tudi, da pri spolnem nadlegovanju ne gre za nedolžno izkazovanje pozornosti, dajanje komplimentov ali ustvarjanje prijateljskega vzdušja na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje pomeni zlorabo moči enega spola nad drugim. Tudi razvoj sodobnih tehnologij je posredno omogočil nove oblike nasilja.

“Zlasti mladi, t.i. ‘vedno priključena generacija’, ki si življenja ne zna predstavljati brez prisotnosti na družabnih omrežjih, se srečuje tudi z nadlegovanjem na svetovnem spletu. Tovrstno nasilje se zaradi hitrega razvoja tehnologij nenehno spreminja, zato ga je toliko težje zajeziti oziroma preprečevati. Najbolj izpostavljena skupina so mlade ženske in dekleta. Spletnemu nadlegovanju je v EU po raziskavi Agencije EU za temeljne pravice izpostavljena kar desetina žensk, spletnemu zalezovanju pa dva odstotka mladih žensk oziroma 1,5 milijona Evropejk, starih med 18 in 29 let,” je zapisala Ana Mrak Kopač. 

Sicer Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerskimi organizacijami izvaja projekt ‘Odklikni! Ustavi spletno nasilje nad ženskami in dekleti’, s katerim želijo mlade usposobiti za varno ter odgovorno rabo svetovnega spleta in za spoštljivo komunikacijo ter s tem prispevati k večjemu spoštovanju dostojanstva in pravic žensk in moških v naši družbi.