S Statističnega urada Republike Slovenije so sporočili podatke o zaposlenosti, izobrazbi in povrpečni starsoti delovno aktivnega prebivalstva. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji 856.201 delovno aktivnih oseb, kar je za 8,0 % več kot pred petimi leti. Do sprememb je prišlo predvsem zaradi povečanja števila delovno aktivnih oseb v zasebnem sektorju (za 10,2 %). 

Največ Slovenk je po poklicu prodajalk, največ Slovencev pa je po poklicu voznikov (foto: pxhere.com)

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo konec leta 2017 v Sloveniji 856.201 delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 89,4 % zaposlenih oseb in 10,6 % samozaposlenih oseb. 93,5 % zaposlenih oseb je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, preostalih 6,5 % pa pri fizičnih osebah. Število delovno aktivnih oseb je bilo za 3,8 % višje kot v prejšnjem letu (2016) in za 8,0 % višje kot pred petimi leti.

Število samozaposlenih oseb je bilo nekoliko nižje kot pred petimi leti (za 2,1 %), število zaposlenih oseb pa je bilo za 9,3 % višje. Med delovno aktivnimi številčno vseskozi prevladujejo moški; konec leta 2017 je bilo številčno razmerje med delovno aktivnimi moškimi in ženskami 54,6 % : 45,4 %. Delež moških se je v zadnjih petih letih zmanjšal za 0,3 odstotne točke, delež žensk pa se je za prav toliko povečal.

Povprečna starost delovno aktivnih oseb se v zadnjih letih povečuje: konec leta 2017 je bila 42,5 let, konec leta 2012 pa 41,4 leta. Delovno aktivne ženske so bile konec leta 2017 v povprečju nekoliko starejše od delovno aktivnih moških; prve so bile stare povprečno 42,9 leta, drugi pa 42,2 leta. Konec leta 2012 je bila povprečna starost obojih 41,4 leta.

Med delovno aktivnimi moškimi je največ 35–39-letnikov (15,0 %), med delovno aktivnimi ženskami pa 40–44-letnic (15,6 %) in 50–54-letnic (prav tako 15,6 %). V zadnjih petih letih se je precej povečalo število delovno aktivnih, starih 55 let in več (za 68,4 %). V precej večji meri se je v tem času povečalo število delovno aktivnih žensk teh starosti kot število enako starih delovno aktivnih moških, kar je razumljivo, saj je bila prej starostna meja za upokojitev pri ženskah nižja kot pri moških.

Izobrazbena sestava delovno aktivnih žensk je nekoliko boljša od izobrazbene sestave delovno aktivnih moških, saj je delež višje- oz. visokošolsko izobraženih med ženskami precej višji kot med moškimi; konec leta 2017 je imelo namreč tako izobrazbo 44,6 % vseh delovno aktivnih žensk in 25,9 % vseh delovno aktivnih moških. Delež delovno aktivnih žensk s tako izobrazbo se je v zadnjih petih letih povečal za 6,4 odstotne točke, delež enako izobraženih delovno aktivnih moških pa za 3,7 odstotne točke.

Delež žensk s srednješolsko izobrazbo in delež žensk z višje- oz. visokošolsko izobrazbo sta precej izenačena: konec leta 2017 je imelo srednješolsko izobrazbo 47,0 % delovno aktivnih žensk, tj. le še za 2,3 odstotne točke več, kot je bilo žensk z višje- oz. visokošolsko izobrazbo. Med delovno aktivnimi moškimi je imelo srednješolsko izobrazbo 63,8 % delovno aktivnih moških ali kar za 37,9 odstotne točke več, kot je bilo tistih z višje- oz. visokošolsko izobrazbo. Pač pa se je delež moških z osnovnošolsko izobrazbo znižal v zadnjih petih letih nekoliko izraziteje (za 4,0 odstotne točke) kot delež žensk s tako izobrazbo (za 2,7 odstotne točke); konec leta 2017 je bilo tako prvih 10,3 %, drugih pa 8,4 %.

Glede na institucionalni sektor zaposlitve je bilo konec leta 2017 približno tri četrtine delovno aktivnih oseb zaposlenih v zasebnem sektorju (72,4 %), približno četrtina pa v javnem sektorju (27,6 %), v okviru javnega sektorja pa v sektorju država 19,9 % od vseh delovno aktivnih oseb. Glede na prejšnje leto (tj. 2016) je bilo povečanje števila delovno aktivnih izrazitejše v zasebnem (za 5,2 %) kot v javnem sektorju (za 0,4 %), prav tako tudi glede na konec leta 2012. Povečanje števila delovno aktivnih oseb v zasebnem sektorju pa je bilo še izrazitejše (za 10,2 %) kot v javnem sektorju (za 2,5 %; v okviru javnega sektorja pa je bilo povečanje v sektorju država 5,8-odstotno).

Med delovno aktivnimi moškimi v Sloveniji so bili konec leta 2017 najštevilnejši tisti, ki so opravljali naslednje poklice (po SKP-08): vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (5,3 %), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (2,9 %), komercialni zastopniki za prodajo ipd. (2,7 %), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (2,4 %) in mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev (1,9 %).

Med delovno aktivnimi ženskami pa so številčno prevladovale tiste, ki so opravljale naslednje poklice (po SKP-08): prodajalke (6,9 %), čistilke, strežnice in gospodinjske pomočnice ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (4,3 %), tajnice (4,2 %), delavke za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (3,4 %) in vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok (3,2 %).