Najprej je predvčerajšnjim Komisija EU potrdila, da je prejela drugi zahtevek Slovenije za plačilo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Nato pa je včeraj Komisija EU sprejela drugo skupno (oz. vseevropsko) letno poročilo o izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 800 milijard evrov.

Motivacijsko sporočilo EU glede instrumenta NextGeneration EU (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Drugi zahtevek Slovenije za plačilo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost vključuje 2. in 3. obrok nepovratnih sredstev ter 1. obrok posojila, nanaša pa se na 41 mejnikov in 3 cilje. Evropska komisija bo sedaj ocenila zahtevek Slovenije za plačilo in nato poslala predhodno oceno Ekonomsko-finančnemu odboru Sveta EU, kjer bo ocenjeno ali Slovenija uspešno izvaja naložbe in reforme, opisane v njenem načrtu za okrevanje.
Denar je predviden za naložbe v digitalno preobrazbo podjetij in njihovih inovativnih ekosistemov, za železnice, trajnostne stavbe, elektroenergetska omrežja, infrastrukturo za pitno in odpadno vodo, energijsko učinkovitost v turističnem in kulturnem sektorju, novo infrastrukturo IT za javne organe, modernizacijo e-uprave in visokošolskega izobraževanja, upravljanje voda, ter uporabo energije iz obnovljivih virov in alternativnih goriv v prometu.
Komisija EU je nato včeraj sprejela drugo skupno letno poročilo o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, tj. orodja za reforme in naložbe v višini 800 milijard evrov, ki je v središču instrumenta NextGenerationEU. Poročilo med drugim ugotavlja, da je Komisija EU že izplačala 153,4 milijarde evrov za izvajanje dogovorjenih naložb in reform, Slovenija pa je od tega zneska prejela skoraj tretjino – 49,6 milijona evrov.
»Izvajanje mehanizma je v polnem teku. Tako je med drugim več kot 6 milijonov ljudi sodelovalo v izobraževanju in usposabljanju, ki se financira iz mehanizma, 1,4 milijona podjetij je prejelo podporo, 5,8 milijona ljudi je imelo koristi od zaščitnih ukrepov pred nesrečami, povezanimi s podnebjem, kot so poplave in požari v naravi, pri porabi energije pa je bilo prihranjenih 22 milijonov megavatov zaradi izvajanja načrtov držav članic.
Poročilo kaže tudi, da je bil dosežen velik napredek na področju preglednosti in zaščite finančnih interesov EU,« so še pojasnili z Evropske komisije. Ocenili so, da je opazen napredek, dosežen z mehanizmom pri povečanju gospodarske in socialne odpornosti držav članic ter uresničevanju načrta REPowerEU in sicer kljub temu, da je prihajalo do težav in motenj na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska agresija proti Ukrajini.