Poslanci Evropskega parlamenta so se kot vsak mesec posvetili trem državam, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic. Tokrat so se na tapeti znašli Azerbajdžan, Tajska in tudi Sudan, kjer se med državljansko vojno še naprej dogajajo prava grozodejstva nad najbolj ranljivim delom prebivalstva.
V Sudanu islamistične skupine že desetletja počenjajo grozljive stvari tudi otrokom (foto: pxhere.com)
Iz Evropskega parlamenta so glede Sudana ostro obsodili napade na civiliste in posebej navedli spolno nasilje, zlasti zaskrbljujoč porast posilstev otrok, ki so jih zagrešile sudanske oborožene sile (SAF) in enote za hitro podporo (RSF). Zahtevali so kazni za zločince, sankcije za vodje oboroženih frakcij, zagotovitev pomoči žrtvam in neoviran dostop do humanitarne pomoči za vse milijone notranje razseljenih civilistov v Sudanu.
Zavzeli so se za povečanje humanitarne pomoč, za preiskave vojnih zločinov ter za boljšo zaščito žensk in otrok, še posebej glede novačenja otrok vojakov. Potem so se poslanci lotili Tajske, glede katere so obsodili prisilno deportacijo ujgurskih beguncev nazaj na Kitajsko in zakon o žaljenju oblasti. Zahtevali so konec vračanja ujgurskih beguncev (oz. prosilcev za azil) nazaj v državo, iz katere so pobegnili.
Tajska bi morala okrepiti svoje institucije v skladu s standardi človekovih pravic, omogočiti neoviran dostop do pridržanih predstavnikom Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) ter podeliti amnestijo vsem poslancem in aktivistom, ki so preganjani ali zaprti po represivnih zakonih, vključno z obsodbami zaradi žalitev tajskih oblasti. V Parlamentu EU so se nato znova lotili še Azerbajdžana.
»Evropski parlament obsoja nepravično pridržanje armenskih talcev v Azerbajdžanu in zahteva njihovo takojšnjo izpustitev, saj njihovo pridržanje temelji na navideznih sojenjih in kršitvah človekovih pravic. Evropski poslanci pravijo, da bi morali azerbajdžanski uradniki zapornikom omogočiti pošteno sojenje in dostop do zdravstvenih storitev ter olajšati neodvisno preiskavo slabega ravnanja z njimi,« so sporočili evro-parlamentarci.
Dodali so celo poziv Mednarodnemu kazenskemu sodišču, naj razišče prisilno razseljevanje in etnično čiščenje zadnjih ostankov armenskega prebivalstva v Gorskem Karabahu, ki najbrž poteka že vse od konca azerbajdžanske vojaške operaciji leta 2023. Nazadnje pa so zahtevali, naj EU začasno prekine energetski memorandum z Azerbajdžanom, ki je zaradi spopadov v Ukrajini postal izjemno pomemben dobavitelj plina v EU.
Poslanci Evropskega parlamenta želijo, da se vse dvostranske sporazume z Azerbajdžanom pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic, z izpustitvijo političnih zapornikov in s ‘poštenim’ mirovnim sporazumom z Armenijo.