Le nekaj dni po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Turčijo in Sirijo, se je Komisija EU odločila, da bo izboljšala pripravljenost struktur evropske civilne zaščite za podobne primere večjih naravnih nesreč. Zato je pripravila seznam s petimi splošnimi cilji, ki pa jih bodo morali še pretvoriti v konkretne aktivnosti. Na drugi strani pa je nizozemski znanstvenik že 3. februarja presenetljivo točno napovedal lokacijo in jakost uničujočega potresa, ki je nato sledil le tri dni kasneje.

Strukture EU so si enotne, da je potrebno povečati skupno odpornost na večje naravne nesreče, kot so potresi, poplave, orkani oz. vetrolomi, vulkanski izbruhi in gozdni požari. Že nekaj dni po hudem potresu, ki je prizadel Turčijo in Sirijo ter po zadnjih podatkih povzročil najmanj 11.000 mrtvih, je za Komisija v sodelovanju z državami članicami EU in drugimi organi EU pripravila seznam 5 evropskih ciljev za povečanje odpornosti na nesreče.

Cilji so izboljšanje ocen tveganja (predvidevanje), povečati pripravljenost prebivalstva (pripravljenost), izboljšanje zgodnjega opozarjanja (opozorilo), povečati odzivno zmogljivost mehanizma civilne zaščite EU (odziv) in zagotoviti učinkovit sistem civilne zaščite (varnost). Za začetek izvajanja ciljev je Evropska komisija EU pripravila še po eno ‘vodilno pobudo’ za vsak cilj.

Ena od teh bo vodilnih pobud bo uvedba programa ‘preparEU’ – vseevropskega programa za ozaveščanje o odpornosti na nesreče, ki bo namenjen evropskim državljanom. Medtem ko Komisija EU najavlja cilje, pobude in programe, pa je nizozemski znanstvenik Frank Hoogerbeets že 3. februarja presenetljivo točno napovedal lokacijo in jakost uničujočega potresa, ki je nato sledil tri dni kasneje.

Čeprav napoved Nizozemca ni govorila o tem, kdaj se bo potres zgodil, pa bi mu vseeno veljalo še kdaj prisluhniti. Tako bi vnaprej rešiti kakšno človeško življenje, pa tudi pot do doseganja vseh na novo zastavljenih ciljev Komisije EU bi bila precej lažja, vsaj v primeru podobnih potresov.

 

 

.