Romunija, ki prvič predseduje Svetu EU, je gostila neformalno zasedanje ministrov EU za konkurenčnost. Ministri so govorili o razvoju malih in srednje velikih podjetij, start-upov in podjetij v fazi rasti ter o podpori zanje v prihodnjih letih. Opravili so tudi razpravo o prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, predvsem z vidika energetsko intenzivne industrije ter izmenjali mnenja o nadaljnjih ukrepih za krepitev delovanja enotnega trga EU s ciljem povečanja konkurenčnosti evropske industrije in podjetij.
Za vse države v EU naj bi veljala enaka pravila glede konkurenčnosti navznoter in navzven (foto: pixabay.com)
V EU so mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva, saj predstavljajo kar 99% gospodarstva oz. 24 milijonov podjetij ter zaposlujejo okrog 90 milijonov ljudi. 85 % vseh novih zaposlitev v zadnjih 5 letih je prišlo prav iz malih in srednje velikih podjetij. Glede prehoda v nizkoogljično gospodarstvo je slovenski državni sekretar Aleš Cantarutti opozoril, da bodo določeni segmenti, kot so avtomobilska industrija, transport, gradbeništvo in predvsem energetsko intenzivna industrija, ob napovedanem prehodu še posebno izpostavljeni.
“Z ukrepi EU se je treba izogniti zapiranju podjetij, saj bi se s tem emisije na globalni ravni povečale, ker bi uvažali izdelke iz drugih delov sveta. Okrepiti moramo raziskave in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij in njihovo uporabo v proizvodnih procesih. Spodbuditi moramo uporabo digitalizacije, razvoj novih materialov, poslovnih modelov ter nenazadnje industrijo spodbuditi k uvajanju elementov krožnega gospodarstva preko uporabe sekundarnih surovin, izkoriščenja odpadne toplote in recikliranja,” je dejal državni sekretar.
Pri tem bi morali vedno imeti v mislih mednarodno konkurenčnost gospodarstva, obenem pa bi bilo potrebno izzive nasloviti tudi v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih EU sklepa s tretjimi državami. Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili še, da delež energetsko intenzivne industrije v Sloveniji predstavlja okoli 25 % dodane vrednosti gospodarstva, zaposluje 27.500 ljudi, ustvari 2,5 % BDP in da ta industrija porabi slabo šestino vse končne porabljene energije v državi.
Na zasedanju v Romuniji pa so ministri izmenjali tudi mnenja o nadaljnjih ukrepih na EU in nacionalni ravni za krepitev delovanja enotnega trga EU, katerega cilj je povečanje konkurenčnosti evropske industrije in podjetij. Slovenija glede tega močno podpira vzpostavitev harmoniziranih standardov na področju storitev, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu razvoju enotnega trga storitev.
Tudi učinkovit nadzor na trgu je eden od pomembnih elementov za zagotavljanje konkurenčnosti evropske industrije, saj obenem ščiti potrošnike pred nevarnimi in neskladnimi proizvodi, industrijo pa pred nelojalno konkurenco proizvajalcev, ki ne spoštujejo pravil notranjega trga. Zato je Slovenija predlagala okrepitev usposabljanja, sodelovanja in prenosa dobrih praks med institucijami, ki izvajajo naloge na področju zagotavljanja enotnega trga EU.
“Evropski standardi pomembno odpravljajo tehnične ovire pri trgovanju podjetij v EU. Poleg tega pospešujejo uvajanje inovativnih izdelkov in navsezadnje krepijo zaupanje evropskih potrošnikov v varnost in kakovost izdelkov in storitev. Enotni trg predstavlja dostop do več kot 500 milijonskega trga potrošnikov in 24 milijonov malih in srednje velikih podjetij,” so zaključili na MGRT.