Medtem ko se zaradi vročinskih valov, mega-požarov in izjemnih suš po EU že pojavljajo prve resne skrbi zaradi težav s pridelavo hrane, je Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Komisiji EU objavil statistični pregled gospodarskih tokov v agroživilskem sektorju EU v prvih petih mesecih leta 2026. Podatki kažejo nekaj nepričakovanih sprememb, splošna uspešnost agroživilske trgovine EU v prvih petih mesecih leta 2026 pa je ostala stabilna.
Letos poleti rastline trpijo kot še nikoli (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Evropski veletoki Donava, Ren in Pad, kakor tudi mnoge druge reke in jezera po Evropi, pravkar beležijo najnižje vodostaje v recentni zgodovini. Ker toplotnega vala še vsaj nekaj dni še ne bo konec, se bo huda suša po praktično vsej Evropi samo še stopnjevala in z njo bo najbrž naraslo tudi število požarov. Predvsem pa bo suša močno negativno vplivala na poljščine, saj se pri 40 stopinjah Celzija niti z namakanjem ne da preprečiti škode na rastlinah.
Zaradi vsega tega se ponekod po EU že pojavljajo resne skrbi zaradi upada pridelane hrane, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Komisiji EU pa pravkar objavil strokovno analizo, ki jo bo zelo zanimivo primerjati s podatki ob zaključku leta 2026. Gre namreč za statistični pregled gospodarskih tokov v agroživilskem sektorju EU v prvih petih mesecih leta, torej pred začetkom poletja in pred ekstremnimi vročinskimi valovi.
Po teh uradnih podatkih je agroživilski sektor EU v prvih petih mesecih leta 2026 zabeležil močnejši trgovinski presežek, kljub nižjim vrednostim izvoza in uvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani. »Trgovinski presežek EU v agroživilskem sektorju je med januarjem in majem dosegel 19,4 milijarde EUR, kar je za milijardo evrov več kot leto prej in kaže na nadaljnjo konkurenčnost agroživilskih proizvodov EU na svetovnih trgih.
Izvoz agroživilskih proizvodov EU je maja 2026 dosegel 19,3 milijarde evrov, kar je 5 % manj kot aprila 2026 in 4 % manj kot maja 2025. Od januarja je kumulativni izvoz znašal 96,9 milijarde evrov, kar predstavlja 3-odstotno zmanjšanje, oz. 3 milijarde evrov manj, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025,« sporočajo s Komisije EU. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica nižjih vrednosti kakavovih izdelkov, svinjskega mesa in olivnega olja.
Na izvoz olivnega olja pa so vplivale tako nižje cene, kakor tudi obseg izvoza. Med ostalimi podatki velja omeniti, da se je izvoz agroživilskih izdelkov iz EU v Združeno kraljestvo od začetka leta zmanjšal za 3 %, oz. za približno 782 milijonov evrov. Izvoz v Egipt pa se je povečal za kar 36 %, oz. za 289 milijonov evrov, predvsem zaradi večjega izvoza pšenice.
Tudi izvoz iz EU v Ukrajino (ki je bile še nedolgo nazaj znana kot ‘žitnica Evrope’, sedaj pa se je zaradi vojaških spopadov marsikaj spremenilo), se je povečal. Kar je nenavadno, da se je izvoz iz EU v Ukrajino povečal predvsem na račun žganih pijač in sicer kar za 187 milijonov evrov, oz. za 11 %. Po drugi strani pa seje uvoz agroživilskih proizvodov v letos zmanjšal. Skupni uvoz od januarja je znašal 77,5 milijarde evrov, kar je 5 % oz.4,1 milijarde manj kot lani.
Medtem ko se je uvoz nekaterih izdelkov zmanjšal, se je na primer uvoz iz Argentine povečal za 10 %, oz. za 220 milijonov evrov (predvsem zaradi večjega uvoza sončničnih semen), uvoz iz Vietnama pa se je povečal za 9 %, oz. za 213 milijonov evrov (povečane količine uvoza kave v EU). Poleg tega se je uvoz sadja in oreščkov povečal za kar 465 milijonov EUR, oz. za 4 %, uvoz govedine in teletine pa za 330 milijonov evrov, oz. za 28 %.