September ima na krožniku poseben trenutek. Paradižniki so še zreli in sladki, fige so v svojem času, poletni okusi pa se že srečujejo z nekoliko globljimi jesenskimi. Prav ta kratek sezonski prehod je odlična iztočnica za italijansko kosilo, ki združi pozno poletje in prve namige jeseni.
Medeno-figov semifreddo s svežimi figami, medom in timijanom združuje sladke okuse poznega poletja. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Ko se na krožniku srečata morje in paradižnik
Italijanska kuhinja poznega poletja ponuja veliko možnosti za povezovanje okusov morja z zrelim paradižnikom. Prav september je čas, ko lahko paradižnik še vedno igra glavno vlogo na krožniku, jedi pa že postajajo nekoliko bolj nasitne in primerne za počasnejša kosila.
Testenine so za takšen prehod skoraj idealna osnova. Paradižnik jim prinese sladkost in sočnost, morski elementi izrazitejši značaj, nekaj svežine pa lahko dodajo limona, zelišča ali kakovostno oljčno olje. Rezultat je krožnik, ki še vedno spominja na poletje, vendar že dobro pristaja dnevom, ko se večeri začnejo nekoliko prej.
Ko star kruh postane najbolj hrustljav del krožnika
Pangrattato je na seznamu italijanskih kulinaričnih izrazov precej preprosta stvar – gre za nariban oziroma zdrobljen kruh. Njegova zgodovina pa sega presenetljivo daleč v preteklost. Zgodovinski slovar italijanskega gastronomskega jezika AtLiTeG uporabo naribanega suhega kruha v italijanskih kulinaričnih virih beleži že na začetku 14. stoletja.
Prav preprostost je ena njegovih prednosti. Nekaj, kar bi lahko ostalo pozabljeno v košari za kruh, lahko jedem doda drugačno teksturo in pokaže, kako pomembno mesto ima v italijanski kuhinji tudi premišljena uporaba povsem vsakdanjih sestavin.
Fige nedeljsko kosilo odpeljejo v drugo smer
Za sladki zaključek septembrskega kosila so fige skoraj naravna izbira. Prav v tem delu leta povezujejo še vedno tople dneve s prvimi izrazitejšimi jesenskimi okusi in se dobro znajdejo tako v preprostih kot nekoliko bolj dodelanih sladicah.
Če vas fige vsako leto spomnijo, da se sezona obrača, je vredna pozornosti tudi še ena italijanska sladica, v kateri imajo glavno besedo septembrske fige.
Za mizo se nikomur ne mudi
To ni kosilo, ki bi čakalo na posebno priložnost. Precej bolj mu pristaja dolga nedelja, ko se nikomur ne mudi od mize. Testenine pridejo naravnost iz ponve, sladki zaključek pa lahko počaka že pripravljen. Vmes ostanejo pogovor, morda kozarec vina in tista nedeljska počasnost, zaradi katere kosilo ni več samo obrok. Hrana je dovolj posebna, da si jo zapomnimo, vendar zanjo ni treba iz omare vzeti najboljšega servisa.
Paradižniki še nosijo okus toplih dni, fige pa že napovedujejo hladnejša jutra. Na istem kosilu se tako srečata dve sezoni, ne da bi bilo treba njun prehod posebej razlagati. Septembra takšen meni ne poskuša zadržati poletja za vsako ceno niti prehitevati jeseni. Na mizo postavi tisto, kar je dobro zdaj.
Poletje se počasi poslavlja. Na krožniku pa se mu še nikamor ne mudi.