Gostinci, združeni v sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbrnici Slovenije (OZS), so se ostro odzvali na predlog Agencije za varnost prometa za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. Trdijo, da se varnost zato ne bo bistveno popravila, bodo pa spet račun plačali – gostinci. Slovenska država je namreč s strogimi zakoni že v preteklosti precej omejila njihovo delo, kar se je, predvsem ob sprejemu tobačnega zakona, močno poznalo pri prihodkih. Spremeba zakonodaje po zadnjem predlogu bi nareč pomenila, da bi že ena popit  ‘osminka’ vina, en ‘štamperle’ žgane pijač ali ena mala piva že zadostovala za odvzem vzniškega dovoljenja.        

Nismo v Saudovi Arabiji, sporočajo slovenski gostinci (foto: Peter Heeling/skitterphoto.com)

 

Gostincem je ob novem predlogu Agencije za varnost prometa za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi očitno prekipelo. Vrle državne funkcionarje so spomnili, da v Sloveniji že imamo številne stroge predpise, ki zavirajo uspešno poslovanje gostiln. Slovenija se na primer ponaša z najstrožjimi predpisi za vsebnost transmaščobnih kislin, z najstrožjim tobačnim zakonom in z najstrožjim testom HACCP (analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk) za živila.

Prav tako gostincem ni všeč, da lahko na športnih prireditvah alkohol prodajajo le športna društva in tudi, da so za opijanje mladoletnih pogosto sankcionirani prav gostinci. »Slovenskim gostincem je dovolj. Če je v večini evropskih držav sprejemljiva meja 0,5 ali višje, potem ne vidimo razloga, da bi naši gostje v slovenskih lokalih morali s strahom naročati kozarec vina, ki sodi k dobri hrani. Sprašujemo se, ali bomo gostinci ob dobrem zrezku po novem priporočali breskov sok,« opozarja Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.

Poizkusi novih omejevanj po splošnem mnenju niso na mestu, še posebej, če za spremembe ne obstajajo prepričljivi strokovni argumenti. Nesreče namreč dokazano povzročajo vozniki, ki imajo v krvi več alkohola, kot je sedaj najvišja dopuščena meja pred odvzemom izpita (1,2 promila). »Dejstvo je, da si večina Slovencev in tudi tujih turistov ob dobri hrani privošči kozarec vina ali piva,« pojasnjuje Cvar.

In ima zagotovo prav. Ker kreteni bodo vseeno sedli za volan z več kot 1,2 promila ‘v riti’, medtem ko si normalni državljani ne bodo več upali v gostilni privoščiti niti kozarca alkohola. Že samo 1 deciliter vina, ali kozarek žgane pijače (0,3 dcl) ali že ena mala piva (0,33 l) bi namreč po novem zadostovala za začesen odvzem vozniškega dovoljenja. Omejitve, represija in inkasanstvo pa po mnenju gostincev niso primerni ukrepi tudi zato, ker je turizem v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost s številnimi multiplikativnimi učinki.

Sicer se gostinci pritožujejo tudi nad tem, da je v Sloveniji 10. ure prepovedana prodaja žganih pijač, česar turisti ne razumejo, saj to pravilo že v sosednjih državah ne velja. V sekciji tudi predlagajo, naj država na pozitiven način poskrbi za zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač, in sicer z znižano stopnjo DDV za brezalkoholne pijače v gostinstvu. Kaj pa naj žejna stranka naroči, če je včasih v lokalu od vseh kav, sokov in ostalih brezalkoholnih pijač, le voda bolj poceni od vina? 

Gostinci namreč kupujejo sokove in sadne napitke, mineralno vodo ter vse brezalkoholne pijače po 9,5-odstotni stopnji, ko pa jih gostom postrežejo, so pri tem dolžni obračunati 22-odstotni DDV (a pri tem za državo ni pomembno neskladje, da je bil vstopni davek za te pijače le 9,5-odstoten). Vsekakor sedanja zakonodaja ne spodbuja gostov k pitju brezalkoholnih pijač, ampak jih sili k tistim cenejšim. 

Morda pa bi Agencija za varnost v prometu morala najprej zamenjati himno Republike Slovenije, saj tudi Prešernova ‘Zdravljica’ ne govori o tem, da bi nekdo spil manj alkohola, ampak prav nasprotno.