Evropski mesec kibervarnosti, ki se pričenja v nedeljo 1. oktobra, bo letos posvečen predvsem starejšim in njihovim digitalnim veščinam. Medtem pa število poskusov spletnih prevar še naprej vztrajno narašča. Tokrat so na udaru slovenske pravne osebe.
Primer najnovejšega poskusa spletne prevare (foto: policija.si)
S prvim dnem meseca oktobra se pričenja Evropski mesec kibervarnosti, ki bo tokrat povezala vse članice EU v aktivnostih ozaveščanja državljanov o spletnih nevarnostih. Poudarek bo na vrsti spletnih prevar, ki jih imenujejo ‘ribarjenje’ za podatki oz. ‘phishing prevare’, v Sloveniji pa se bodo glede tega še posebej posvetili starejšim uporabnikom in dvigu njihovih digitalnih veščin, saj je to najboljše orožje proti spletnemu kriminalu.
Ob pričetku kampanje sta Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT in Ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravila skupno tiskovno konferenco, na kateri so bili predstavljeni izzivi, s katerimi se soočajo starejši uporabniki interneta in tudi oblike pomoči, ki so jim na razpolago. Obenem tudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo s konkretnimi rešitvami krepijo digitalne veščine starejših, tudi prek projekta Mobilni heroji.
»V sklopu kampanje Evropski mesec kibervarnosti bodo starejše nagovarjali tudi z videi na zaslonih v mestnih avtobusih v Ljubljani, Mariboru in Celju, v več kot 200 nakupovalnih središčih in v središču Ljubljane. Kratke animacije bodo opozarjale na štiri trenutno najpogostejše prevare – ribarjenje za podatki prek SMS in elektronskih sporočil, poskus kripto investicijske prevare in lažne nagradne igre,« so pojasnili na tiskovni konferenci.
Osrednje sporočilo Evropskega meseca kibervarnosti pa je ‘Naj vas ne bo strah ali sram prositi za pomoč’. S SI-CERT-a poudarjajo, da lahko vsakogar že en telefonski klic reši ogromnih velikih težav. Če kdo prejme neznano SMS ali elektronsko sporočilo, kjer se nekdo predstavlja kot banka, dostavno podjetje, telekomunikacijsko podjetje, FURS ali celo policija, se je potrebno takoj ustavit.
S Policije pa je prav isti dan prišla informacija, da v zadnjem obdobju obravnavajo večje število goljufij, ki se začnejo z lažno e-pošto v imenu banke in telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko in praznim bančnim računom. V dobrem mesecu dni smo zaznali najmanj 12 primerov s skupno škodo okoli 1,4 milijona evrov, povzročeno slovenskim, predvsem pravnim osebam.