EU je ta teden predstavila ‘Strategijo za stabilno in varno črnomorsko regijo’. Cilji te strategije so spodbuditi povezave in rast s povezovanjem Evrope z Južnim Kavkazom in Srednjo Azijo, ter tako utrditi geopolitično vlogo EU kot zanesljivega akterja v širši regiji. Ker je v EU vse pogojeno s spoštovanjem mednarodnega prava in še posebej temeljnih človekovih pravic, pa sodelovanje z določenimi državami zbuja tudi nekaj pomislekov.

Priložnostna grafika ob oznanitvi nove črnomorske strategije (foto: FB European Commission)
S Komisije EU so sporočili, da bo EU prek nove črnomorske strategije še tesneje sodelovala z Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžanom, pri čemer je poudarek na področju povezljivosti. Nova strategija si bo prizadevala prinesti oprijemljive koristi vsem partnericam v črnomorski regiji in EU z vlaganjem v vzajemno koristna partnerstva in z njihovim poglabljanjem.
Sodelovanje z državami črnomorske regije, ki še niso v EU, je v novi strategiji Evropske komisije razdeljeno na tri stebre. Prvi steber je krepitev varnosti, stabilnosti in odpornosti, drugi spodbujanje trajnostne rasti in blaginje, tretji pa spodbujanje varstva okolja, odpornosti na podnebne spremembe in pripravljenosti nanje tudi prek delovanje civilne zaščite. EU bo skupaj s partnerji v regiji izvedla tri prednostne pobude v okviru vsakega od teh stebrov.
Glede nove strategije so že v uvodu posebej so omenili področje povezljivosti, kjer bi radi razvili prometna, energetska in digitalna omrežja, da bi se lažje izkoristil ves potencial črnomorske regije kot vitalnega koridorja, ki povezuje Evropo s Srednjo Azijo prek Južnega Kavkaza. Poudarili so podporo k splošni odpornosti in varnosti Ukrajine ter njeni obnovi, ko bodo razmere to dopuščale.
Tudi varovanje okolja v regiji Črnega morja in južnega Kavkaza pa so povezali z dogajanjem v Ukrajini. »Okrepila se bo pripravljenost obalnih skupnosti in sektorjev modrega gospodarstva, da bi se črnomorske države lahko spopadle z okoljsko škodo, povezano z vojno, se odzvale na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, in izkoristile priložnosti za trajnostno rast,« so sporočili vrhovi Komisije EU.
Niso pa omenili, da je ista Komisija EU še pred kratkim obsodila kršitve temeljnih človekovih pravic oz. mednarodnega prava v Azerbajdžanu in v Turčiji. Prav tako v Moldaviji in Gruziji obstajajo vplivne proruske stranke, ki politik EU ne marajo, v Ukrajini pa niso zagotovljene pravice ruske manjšine, kot so na primer v Sloveniji zagotovljene za madžarsko in italijansko manjšino, kar je tudi en od vzrokov za sedanjo rusko-ukrajinsko vojno.
Tudi v Armeniji razmere niso rožnate, saj je zaradi rednih incidentov država še vedno na pragu nove vojne z Azerbajdžanom. Kaj lahko EU dejansko doseže z novo črnomorsko strategijo, bo pokazal šele čas. Zagotovo pa prav vsem omenjenim državam partnericam ne gre preveč zaupati, saj ima vsaka svoje interese, ki niso vedno v skladu z željami organov EU.