Naslovnica Svet & EU EU: kako od FB in Googla iztržiti milijarde evrov ter reforma obdavčevanja

EU: kako od FB in Googla iztržiti milijarde evrov ter reforma obdavčevanja

Avtor: Spletno Uredništvo

Evropski parlament se je ta teden lotil za gospodarstvo vseh držav EU izjemno pomembne teme in sicer gre za obsežno reformo obdavčevanja. Ker večje korporacije izkoriščajo luknje v davčni zakonodaji in dobičke prelivajo v države EU z nižjimi davčnimi stopnjami, bi radi temu čiimprej naredili konec. Poleg tega bi radi uvedli tako imenovani digitalni davek.

facebook dislikeV marsikterem spletnem podjetju zaradi napovedi o uvedbi ‘digitalnega davka’ ne bodo preveč navdušeni (foto: FB/commons.wikimedia.org)

 

Poslanci so se posvetili načrtom za vzpostavitev skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov podjetij (CCCTB). Gre za dva zakonodajna akta, ki bosta multinacionalkam otežila prelivanje dobičkov v države EU z nižjimi davčnimi stopnjami, čeprav tam ne ustvarijo večine svojih dobičkov. Davčna konkurenca v EU Evropska komisija je nedavno opozorila, da Belgija, Ciper, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska korporacijam omogočajo agresivno davčno načrtovanje, ki drugim članicam odžira davčne prihodke.

“Voditelji v državah članicah in EU začenjajo razumeti, da sedanji sistem škodi državljanom in malim podjetjem. Še naprej bomo izvajali pritisk,” je povedal nizozemski poslanec Paul Tang (S&D), poročevalec o skupni osnovi za davek od dohodkov podjetij (CCTB).

Zakonodaja o skupni osnovi za davek od dohodkov podjetij (CCTB) bo uvedla enotna evropska pravila za izračun dobička / izgube (danes ima vsaka država EU za to svoja pravila), multinacionalka pa bo lahko nato seštela dobičke svojih podružnic in odštela izgube ter jih tako konsolidirala v skladu s CCCTB. Svoj neto dobiček bo lahko prijavila v eni državi članici neto, potem bo konsolidiran dobiček v skladu s posebno formulo porazdeljen med države članice, kjer ima multinacionalka podružnice.  Posamezni državi bo dodeljen delež dobička, ki bo odvisen od tega, koliko proizvodnje, zaposlenih in prometa ima podružnica na njenem ozemlju.

Vsaka država bo svoj delež dobička obdavčila po nacionalni stopnji davka na dobiček, parlament se je poleeg tega zavzel, da bi formula za porazdelitev neto dobička med države članice upoštevala tudi digitalno prisotnost podjetja v državah. Gre za število uporabnikov, digitalnih pogodb in količino podatkov, ki jih ta podjetja zajemajo od uporabnikov. Podatki uporabnikov so zelo dobičkonosni, saj oglaševalcem omogočajo bolje ciljano oglaševanje.

»Potrebujemo digitalni davek in to kakor hitro je mogoče. Naše raziskave kažejo, da brez njega samo od Googla in Facebooka izgubimo 5,1 milijarde evrov. Čas je, da spremenimo pravila igre tako, da bo igra poštena,« poudarja poslanec Tang. Evropska komisija sicer državam EU predlaga, da naj najprej sprejmejo zakonodajo o CCTB in nato še o CCCTB. 

Ukrepanje proti izogibanju davkom in davčnim utajam je sicer ena od prednostnih nalog parlamenta EU. Slednji je 1. marca 2018 ustanovil posebni odbor za preiskavo nepravilnosti na področju davkov, podprl pa je tudi avtomatsko izmenjavo informacij o davčnih ugodnostih za korporacije med davčnimi upravami držav EU. Pri sprejemanju zakonodaje EU o davkih ima Parlament le posvetovalno vlogo, medtem ko zakonodajo sprejemajo države članice v Svetu EU, običajno s soglasjem.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.