Nevenka Kržan je diplomirana ekonomistka, strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja z izkušnjami iz bančništva in z uradno licenco za opravljanje revizij.  V upravi Luke Koper d. d. je od poletja 2022, leto dni zatem je postala tudi predsednica uprave. O tem, kako uspešno pod njenim vodstvom posluje ena najpomembnejših gospodarskih družb v Republiki Sloveniji, pa govorijo predvsem številke. In te številke so pogosto rekordne.

Nevenka Kržan med decembrskim sprejemom za pristaniško skupnost (Jakob Bužan/FB Luka Koper)

Najprej lepo pozdravljeni. Tudi v letu 2025 je Luka Koper d. d. poslovala zelo uspešno, vsaj tako kažejo uradni podatki. Pred dnevi ste namreč objavili preliminarne številke o lanskih poslovnih rezultatih, med katerimi najbolj izstopa podatek o prihodkih od prodaje, ki so glede na prejšnje leto 2024 narasli kar za 15 %. Kje tiči skrivnost tako visoke rasti?

“Minulo leto je bilo v pomorski in logistični panogi še vedno močno zaznamovano z omejeno plovbo skozi Rdeče morje, logisti pa so se osredotočali predvsem na obvladovanje motenj, ki so posledica geopolitičnih razmer in spremenljivih dobavnih poti.

V družbi smo že večkrat dokazali, da imamo uspešen, prilagodljiv pristaniški poslovni model, s katerim smo sposobni obvladovati nihanja, ki nastajajo zaradi sprememb v ekonomskem okolju. Z aktivnim prilagajanjem razmeram in iskanjem novih poslovnih priložnosti smo tako uspeli zaključiti še eno uspešno leto.”

Poleg nove rekordne znamke na kontejnerskem terminalu (1.272.161 TEU) so posebej zanimivi podatki z avtomobilskega terminala. Kako komentirate večji pretovor kitajskih vozil za Evropo v letu 2025 in pa tudi večji pretovor evropskih vozil za sredozemske države?

“Na avtomobilskem in RO-RO terminalu smo se z 914.817 pretvorjenimi enotami zelo približali rekordu iz leta 2023, a ga za las nismo presegli. 3 odstotno rast v primerjavi z letom 2024 je poganjal predvsem uvoz vozil različnih proizvajalcev s Kitajske, povečale so se tudi izvozne količine avtomobilov za sredozemske države.

V splošnem beležimo večji uvoz na kitajskem proizvedenih vozil  – vseh vrst, ne samo električnih. Je pa občuten ravno porast kitajskih znamk z električnimi avtomobili, lani smo jih našteli že 40.000.”

Kako so na poslovanje Luke Koper d.d. lani vplivali geopolitični zapleti – mislimo predvsem na nove Trumpove carinske dajatve (različno visoke za različne države sveta) in na zelo nevarne razmere v Rdečem morju?

“Globalna logistika se je v zadnjih petih letih soočala s številnimi izzivi. Spomnimo se pandemije in porušenih dobavnih verig, visokih voznin, pomanjkanja kontejnerjev, ipd. Sledile so geopolitične napetosti in motnje na določenih globalnih transportnih poteh, ki še vedno predstavljajo negotovost. Kljub temu v Luki Koper  uspešno kljubujemo izzivom in tako dokazujemo, da smo prilagodljiv in odporen sistem, ki se zna hitro odzvati na različne razmere.

Pri tem sta ključni naši konkurenčni prednosti: večnamenskost, saj smo usposobljeni in tehnično opremljeni za rokovanje z najrazličnejšimi vrstami tovora, kar odpira dodatne priložnosti za širitev poslovanja, ter nevtralna drža, ki nam omogoča hitro prilagajanje spremembam in učinkovito iskanje rešitev z lastnimi resursi.”

 V lanskem letu ste v edinem slovenskem državnem tovornem pristanišču razložili in naložili več vlakov, vagonov in tudi tovornjakov. Letos naj bi se zaključila prva faza izjemno pomembnega železniškega projekta Drugi tir. Kdaj naj bi po novi progi prvi vlak pripeljal v Luko Koper in kaj pričakujete od precej večje hitrosti prevoza blaga na novih tirih prek Slovenije?

“Zaključek gradnje drugega tira pomeni uresničitev dolgoletnih prizadevanj, da bi pristanišče dobilo sodobno in zmogljivo železniško povezavo. Novi tir bo zato ključnega pomena za razvoj pristanišča, saj bo omogočil nadaljnjo rast prometa, predvsem pa zagotovil varno in zanesljivo povezavo z zaledjem. 

V Luki Koper smo zagnali velik investicijski ciklus, brez sodobne železniške povezave pa ne bi mogli zadovoljivo izkoristiti vseh tržnih potencialov in posledično naših pristaniških zmogljivosti.”

 Lani ste odprli nov potniški terminal, ki je bil najbrž že nujno potreben, saj potniki in operaterji križark danes pričakujejo primerno visok nivo ponudbe takoj ob prihodu na trdna tla. Kakšni so bili odzivi obiskovalcev in koliko turistov je v letu 2025 vstopilo v Slovenijo preko potniškega dela koprskega pristanišča?

“Novi objekt je bil med uporabniki zelo dobro sprejet. Terminal in okolica, ki sporočata odprtost sredozemskega prostora, sta prijazna za obiskovalce in omogočata  učinkovito izvajanje storitev pristaniške uprave.

Obenem je objekt zasnovan tako, da se skladno umešča v prostor ter sobiva z lokalno skupnostjo. V letu 2025 smo na terminalu našteli 123.928 potnikov, v letu 2026 pa jih pričakujemo približno 130.000.”

Prva letošnja potniška križarka Viking Saturn se je privezala že 4. januarja in v bistvu je celo prehitela prvi letošnji sneg. Koliko obiskov ladij s turisti pričakujete letos, v katerem mesecu jih je predvidenih največ in do kdaj naj bi trajala sezona obiskov 2026?

“Do 23. novembra 2026 bo koprski potniški terminal obiskalo 79 ladij, ki bodo skupaj pripeljale skoraj 130.000 potnikov in približno 61.000 članov posadke. Največji obisk pričakujemo avgusta, ko bo prispelo 14 ladij s skupaj 26.500 potniki in 11.697 člani posadke.”

Največje parkirišče v Sloveniji – za izvoz evropskih avtov in za uvoz kitajskih (foto: Kristijan Stojaković/Luka Koper)

Območje Luke Koper se je v zadnjih letih razširilo tako na kopenski, kakor tudi na morski strani. Katere so bile zadnje pridobitve in kaj se napoveduje za bližnjo prihodnost?

“V družbi smo sredi zelo intenzivnega razvojnega in naložbenega cikla. Skladno s strateškimi načrti so naložbe usmerjene v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala z izgradnjo obale in skladiščnih površin na severnem delu prvega pomola. Ta projekt se je začel konec 2024 in bo trajal do konca 2027. V letu 2026 smo začeli z izgradnjo nove garaže za skladiščenje avtomobilov s kapaciteto 11.700 enot, konec leta pa bomo sklenili izgradnjo 12. veza za projektne tovore in vozila.

V naslednjih mesecih bomo zaključili gradnjo našega prvega avtomatiziranega ter energetsko samozadostnega skladišča za jeklene kolute. Za projekte s področja trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti bo Skupina Luka Koper v letu 2026 namenila 35,8 milijona evrov, kar predstavlja 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb.

Med večjimi projekti, ki jih bomo realizirali do konca 2029 je tudi elektrifikacija obal, v okviru katere bomo zgradili vso potrebno infrastrukturo za priklop potniških in kontejnerskih ladij na električno energijo za čas zadrževanja v pristanišču. To bo pozitivno vplivalo tudi na okolje, tako z vidika emisij CO2 kot hrupa.”

Nenehno posodabljate pristaniške delovne stroje, kot so npr. dvigala in viličarji, poleg tega pa se na strehah luških skladišč zadnja leta širijo tudi fotovoltaični panoji. Gre predvsem za nižanje stroškov obratovanja ali je primarno vodilo pri teh posodobitvah varovanje okolja?

“V Luki Koper se zavedamo, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo naš. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je naše poslanstvo tudi v tem, da v enaki meri skrbimo tudi za okolje. Skušamo narediti res vse, kar je v naši moči, da so vplivi delovanja pristanišča na okolje čim manjši.

V zadnjih letih smo zato uresničili več projektov s področja trajnosti, predvsem kar se tiče elektrifikacije pristaniške mehanizacije in zmanjševanja direktnih emisij in hrupa ter energetske samooskrbe s sončnimi elektrarnami, ravnanja z odpadki, ohranjanja biotske raznovrstnosti in kakovosti voda.

V ospredju stebra naše družbe so ljudje, tako zaposleni kot tudi zunanja javnost, s katero vsakodnevno sobivamo. Od tu izhajajo vsa naša prizadevanja in skrb za spoštovanje pravic, zdravja in skrbi za okolje. To je osnova, na kateri gradimo celoten razvoj in na kateri sloni tudi celoten podnebni prehod naše družbe.”

 Ste eno od treh najbolj uspešnih pristanišč v vsem Sredozemlju, za kar ima zasluge ves kolektiv. Koliko ljudi pa danes dela na območju Luke Koper  ter koliko ljudi iz zunanjih podjetij je odvisnih od poslovanja vaše družbe?

“V Skupini Luka Koper je trenutno 2.560 zaposlenih, ta številka vključuje tudi 115 agencijskih delavcev. Seveda na območje pristanišča dnevno vstopa še veliko deležnikov, kot so ladijski agenti, špediterji, železniška podjetja, avtoprevozniki, kontrolne hiše…

Potem so tu še državni organi, kot je carina, policija, fitosanitarna in veterinarska inšpekcija ter številni drugi.  Na samo pristaniško dejavnost je po ocenah vezanih približno devet tisoč delovnih mest v celotni Obalno-kraški regiji in pa tudi širše v Sloveniji.”

 Za konec moramo omeniti vašo družbeno odgovornost, intenzivno sodelovanje z lokalno skupnostjo, donacije (npr. Mladinskemu zdravilišču Debeli rtič) in vaš sklad ‘Živeti s pristaniščem’. Luka Koper d. d. je torej precej več kot klasično podjetje, kaj pravite?

“Zavedamo se, da marsikdo naš razvoj razume predvsem v luči širitve pristanišča, rasti pretovora in negativnih vplivov, a se na tem področju trudimo javnost čim bolj ozavestiti o naših prizadevanjih na področju varovanja okolja in skrbi za dobrobit širše skupnosti. Kljub morda drugačnem prepričanju, se z leti višajo tudi zneski, ki jih za izvajanje dodatnih omilitvenih ukrepov namenjamo lokalni skupnosti – najbližjim prebivalcem našega pristanišča.

Poleg namenskih sredstev v obliki koncesijske dajatve občinama Koper in Ankaran, smo se z dogovorom o izvajanju omilitvenih ukrepov zavezali v naslednjih petih letih nameniti še višji znesek dodatne finančne podpore, ki jo koprska občina prek razpisa razdeljuje upravičencem. Svojo odgovornost do okolja in ljudi v Luki Koper izražamo tudi s podporo športnih, kulturnih, dobrodelnih in drugih društev ter organizacij, ki delujejo v lokalnem prostoru.

V lanskem letu smo za sponzorstva in donacije namenili skupno 1,6 milijona evrov, vse z namenom okrepiti našo podporo in sodelovanje ter omogočiti izvajanje kakovostnih programov in vključevanje čim večjega števila mladih vanje.”

Najlepša hvala za pogovor in za vaš čas v trenutku, ko se hitro bliža redna letna skupščina Luke Koper d. d., vsekakor pa vam želimo še eno rekordno poslovno leto.  

Nevenka s preostalimi člani uprave Luke Koper in z izjemno skakalno reprezentanco Slovenije (foto: Jakob Bužan/FB Luka Koper)