Katja Sreš je okoljevarstvenica, ena od ključnih kolesc zelo naprednega mehanizma, imenovanega društvo Ekologi brez meja. V tem društvu so tudi v letu, ki se pravkar izteka, poskrbeli za vrsto odmevnih akcij, med katerimi je nedvomno izstopal projekt Pirati plastike. K projektu je namreč pristopilo kar 100 slovenskih šol, šolarji pa so opravili delo inšpektorjev in tako je bilo prvič strokovno izmerjeno, kolikšna je resnična onesnaženost večine slovenskih rek z mikroplastiko.

Katja, najprej prisrčno pozdravljeni. Za vašo predstavitev v uvodu članka nas zanima, koliko časa ste pri društvu Ekologi brez meja, od kje prihajate, kaj ste po izobrazbi, ali ste v društvu prostovoljka ali profesionalka, in ali vaše delo v društvu obsega še kaj drugega kot vlogo predstavnice za stike z javnostmi, ki je sicer že sama po sebi precej zahtevna?

“Marca bo minilo osem let, odkar sem profesionalno del brezmejne ekipe na poti do družbe z manj odpadki. Sem okoljsko in nevladniško pristranska komunikatorka, ki stavi na male premike. Po prekmurski krvi mi teče nežno prebavljivi rock, po magisteriju na Fakulteti za družbene vede (sem magistrica tržnega komuniciranja) veslam med okoljskimi in kulturnimi gonilnimi silami, za dušo pa zaplujem tudi v glasbene vode.

Pri delu mi koristi tudi gorenjska varčnost, ki je spremljala mojo vzgojo in štajerska odprtost, ki jo spoznavam zadnjih deset let. Moja strast je sodelovanje z novinarji in novinarkami ter privlačno okvirjanje odpadkovnih vsebin v besede na spletu in družbenih omrežjih. Sem predavateljica in članica upravnega odbora, ki ima pregled nad celotnim dogajanjem, kot vodja projektov pa se temam, kot so zavržena hrana, hitra moda in skupnostna znanost, posvečam še bolj.”

Začniva z najbrž najbolj odmevno letošnjo akcijo društva Ekologi brez meja – ta mesec ste na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predstavili slovensko vejo mednarodnega projekta Pirati plastike, oz. mladi, učitelji mentorji in znanstveniki, ki so sodelovali v projektu Pirati Plastike – dajmo Evropa. Kaj nam lahko poveste o tem projektu, oz. o tem, da so šolarji postali pravi čuvaji slovenskih rek?

“Pobudnik projekta je bil trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom RS za vode, Ekologi brez meja pa smo prevzeli vodenje odnosov z javnostmi. Projekt je krasen primer tega, kar bi moralo v šolah potekati na sistemski ravni, kar potrjujejo pedagogi iz 100 sodelujočih osnovnih in srednjih šol.

V času mask, mehurčkov in omejitev so imeli otroci priložnost delati na terenu in povezovati različna znanja – od ekologije, biologije, kemije in fizike pa vse do matematike in družboslovnih znanj poročanja o dogajanju. Mladi so se lahko na lastne oči prepričali o problematiki onesnaževanja s plastiko in odpadki, kar bo zagotovo vplivalo na njihove vsakdanje navade. Zagotovo pa so eden ključnih doprinosov projekta pridobljeni podatki.

Kot pravi vodja projekta, dr. Mateja Grego, bi, brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali.”

Kako komentirate rezultate te akcije, po katerih je kar tri četrtine vzorcev rek onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko so prav vse rečne brežine onesnažene z raznimi odpadki?

“Pozitivno smo bili presenečeni nad navalom šol nad projekt. Rezultati analiz pa nas žal niso presenetili, saj je dejstvo, da tako rekoč ni več koščka Zemlje, ki ne bi bil tako ali drugače onesnažen. Slabo stanje brežin poznamo že od prejšnjih akcij in projektov, tako da so novi podatki le utrdili naše znanje in še močneje kažejo na nujnost ukrepanja. Zavedati se moramo, da se morje začne že pri nas doma.”

Akcija Pirati plastike se je letos izjemno lepo uveljavila v segmentu šolstva in pa tudi v širši družbi, kako pa se bo sedaj razvijala v bližnji prihodnosti?

“Naša želja je, da bi lahko v akciji v bodoče sodelovale prav vse slovenske šole in bi prerasla na celotno EU raven. Kot čivkajo vrabčki na odločevalskih položajih, nam kaže dobro. Žal konkretnih zelenih luči še nimamo, je pa dober signal, da se z željo po podpori na nas že obračajo tudi podjetja.”

V društvu Ekologi brez meja ste vsi zelo aktivni. Katere druge letošnje akcije Ekologov brez meja so bile po vašem mnenju najbolj pomembne oz. odmevne? Morda širjenje mreže zero waste?

“Zagotovo sodi med pomembnejše dosežke širjenje mreže občin na poti do manj odpadkov. Iz 9 se je število občin povečalo na 16 in tako skoraj četrtina slovenskega prebivalstva že prebiva v občini z zero waste strategijo. Veliko se je dogajalo tudi na področju tekstila, kjer smo v sklopu projekta Obleka naredi človeka združili raziskovalne, ozaveščevalne in zagovorniške aktivnosti.

Zagotovo je bil med najbolj odmevnimi prvi Slovenski dan v rabljenih oblačilih, ki smo ga obeležili 23. aprila. Še en nov okoljski dan je vplival na naše delo, in sicer Slovenski dan brez zavržene hrane, ki smo ga na pobudo Lidla Slovenija, praznovali 24. aprila. Prav ta dan je bil motivator, da na področju zavržene hrane združimo vse dosedanje izkušnje in jih preizkusimo na manjši enoti, občini. Hrana bo tako svoje mesto našla v občini Škofja Loka.

Aktivni pa smo bili tudi na mednarodnem parketu. Skupaj z evropskimi partnerji smo vzpostavili postopek certificiranja zero waste ambasadorjev in trenerjev, številnim tujim delegacijam pa smo predstavili slovenske trajnostne dragulje. Smo glasniki #WeChooseReuse evropske pobude za več ponovne uporabe v Sloveniji, na našo pobudo pa smo 16. junija obeležili prvi svetovni dan rinfuze. 

Aktivno smo sodelovali tudi pri uspešnem referendumu za vode in se posvečali majhnim premikom na lokalni ravni. Nekoliko večje premike si v bodoče obetamo od podjetij, ki smo jih vključili v program za komunikatorje ‘Kako učinkovito vpeljati trajnostno strategijo in se izogniti napačnim rešitvam?’ Prenovili smo našo spletno trgovino Zelenci ter do tega trenutka izvedli 77 različnih delavnic in predavanj za več kot 2000 udeležencev. “

Pred dnevi ste izpeljali webinar in okroglo mizo o pobudi za davčne olajšave za ponovno uporabo – reciklažo. Nam lahko predstavite vsebine in zaključke s te, najbolj ključne fazo projekta Obleka naredi človeka?

“Namen okrogle mize je bil predstavitev pobude, s katero bi sektor ponovne uporabe dobil večji zagon, s tem pa prispeval h krepitvi lokalnega gospodarstva, manjši porabi naravnih virov in zmanjšanju količine odpadkov. Gost okrogle mize je bil tudi bivši svetovalec švedske vlade za ponovno uporabo, Ludvig Hubendick.

Slednji je predstavil rešitve, ki so jih od leta 2016 že vpeljali na Švedskem ter tiste, ki jih še načrtujejo. Izpostavil je, da je znižanje DDV zakonodajno izredno enostavno izvesti. Pobudo za davčne olajšave, ki jo je do tega trenutka podprlo več kot 70 organizacij in posameznikov, smo že naslovili na Vlado RS in čakamo na odziv.”

Ekologi brez meja v projektu Obleka naredi človeka sodelujete z društvi Pravična trgovina Slovenija in Focusom, društvom za sonaraven razvoj. S kom pa vse še sodelujete, predvsem glede zmanjševanja onesnaženja s plastiko?

“Sodelujemo z vsemi, ki si to želijo, z vsemi, ki verjamejo v majhne korake in imajo dobre ideje. Glede zmanjševanja onesnaženja s plastiko sodelujemo tako z odločevalci kot s podjetji, ozaveščevalne aktivnosti pa potekajo za vse starostne skupine. Pri tem je za nas pomemben vir informacij gibanje Break Free From Plastic, v katerega smo vključeni tudi Ekologi brez meja. V letošnjem letu je bil zaznan porast sodelovanja tudi z Lokalnimi akcijskimi skupinami in Razvojnimi agencijami ter organizatorji prireditev.”

Kako je z onesnaženjem z mikroplastiko v slovenskem morju, na Jadranu oz. v Sredozemlju – vsa tri geografska območja so namreč neločljivo povezana?

“Stanje v Sredozemlju je zaskrbljujoče. Po nekaterih podatkih je stopnja onesnaženosti podobna akumulacijskim conam petih subtropskih tokov – t.i. ‘otokov plastike’. 80 % odpadkov zaide v morja kot posledica onesnaževanja na kopnem. Mediteran tako ‘gosti’ že 1,2 milijona ton plastičnih odpadkov, vsak dan pa vanj zaide 730 ton teh odpadkov. Kar se tiče mikroplastike, je slika še bolj črna, saj je prav Sredozemsko morje njeno žarišče, koncentracije pa za štirikrat presegajo severnopacifiške vrednosti.” 

V EU se stvari počasi premikajo na bolje, saj se vse bolj omejujeta plastika za enkratno uporabo in plastične embalaža za pijače. Kakšen je vaša ocena glede tega – ali so aktivnosti struktur EU v zadnjih letih zadovoljive, dovolj temeljite in ali se izvajajo dovolj hitro?

“Srečni smo za dosežke in premike tudi na tej ravni, nikoli pa nismo zadovoljni, ker se zavedamo, da se da narediti še več, na več področjih in prej. Moramo tudi vedeti, da veliko teh ukrepov potrebuje več let, preden jih prevedemo v slovenski pravni red, tudi če so bili na evropski ravni sprejeti rekordno hitro, kot se je zgodilo z Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje.”

Kako pa nam kaže na globalni ravni? Ali se na primer ogromni otoki plastike na Pacifiku z uporabo novih tehnologij res uspešno zmanjšujejo?

“Zatečenega stanja ne bomo mogli rešiti, saj enostavno ni mogoče poloviti vseh odpadkov, ker jih je v bližini površja vode le okrog enega odstotka (največ jih potone). Če v obzir vzamemo tudi mikroplastiko, pa je odstranitev sploh nemogoča brez nesprejemljivih vplivov na morski ekosistem. Zato je toliko bolj pomembno, da začnemo na začetku in preprečimo, da bi do odpadkov in onesnaževanja sploh prišlo.”

V tem obdobju pred iztekom leta nas ima večina ogromno dela, zato nas zanima, ali ste sploh že uspeli razmišljati, kaj vse Ekologe brez meja čaka v letu 2022? Kaj se torej obeta v letu 2022?

“Ker je naše delo projektno naravnano, smo ves čas z eno nogo že prihodnjem letu, idej za delo in izboljšave pa nam tako ali tako nikoli ne zmanjka. V 2022 se nam obetajo rezultati programa Hrana svoje mesto najde, prenova portala Manj je več, nekaj projektnih žezel pa imamo seveda še v ognju. Veselimo se prvih rezultatov na novo pridruženih zero waste občin, kot tudi sodelovanja z dodatnimi ponudniki turističnih namestitev na poti do manj odpadkov.

Obetajo se tudi akcije s številnimi podjetji, med idejami pa je tudi širitev slovenskega dneva v rabljenih oblačilih na evropsko raven. Na naše zagovorniške aktivnosti in glas, ki ga dajemo okolju, pa bo nedvomno vplivalo tudi supervolilno leto. “

Katja, res hvala za ta pogovor, hvala za ves trud Ekologov brez meja in veliko sreče v letu 2022!