Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Melita Kuhar in njena zakonsko-družinska Svetovalnica

EKSKLUZIVNO: Melita Kuhar in njena zakonsko-družinska Svetovalnica

Avtor: Spletno Uredništvo
Melita Kuhar je že vrsto let usposobljana strokovna svetovalka za odnose med partnerji in za odnose znotraj družin, še posebej z mlajšimi člani družin. Zaradi vsega, kar se danes v sodobni družbi dogaja z nami in tudi okrog nas, ima njena Svetovalnica že od ustanovitve dalje veliko dela, včasih tudi preveč…

Melita Kuhar s svojo knjigo o partnerstvu (foto: FB Svetovalnica)

Najprej lepo pozdravljena. Že vse od leta 2008 imate odprto posebno pisarno in sicer je to svetovalnica za zakonske oz. partnerske in za družinske odnose. Kako težko je bilo na začetku, ko ste se odločili odpreti to storitev pomoči za druge, kako so ljudje tedaj sprejeli vaše načrte in na kakšen način so vas sploh kontaktirale prve stranke?

“Res je, za tiste čase, leta 2008 je bila moja vizija voditi svetovalne procese za pare, ki se niso več razumeli, so živeli eden mimo drugega in so bili v njihovi dvojini nesrečni. Izhajala sem iz svojega propadlega zakona in težkega odnosa, ki sva ga z bivšim možem imela proti koncu zveze. Zaključil se je dve leti prej in potrebovala sem toliko časa, da sem se sestavila, tako osebnostno, čustveno, da sem našla spet svojo ženskost.

In ker izhajam iz podjetniškega družinskega okolja, sem ustanovila po navdihu svojo Svetovalnico, celo domena ‘svetovalnica.si’ me je ‘čakala’. Na začetku so me prijatelji debelo gledali češ, kaj ne vidiš, da je totalna kriza po svetu in pri nas, ti boš pa nekim parom nekaj govorila in ti bodo za to še plačevali! Pa sem jim zabrusila, naj me kar gledajo, kako bom uspešna. Trdno sem verjela v svoje poslanstvo, ki ga sedaj z vsem srcem živim.

Seveda so bili začetki negotovi in težki, ni bilo strank, ki bi na moje znanje in izkušnje čakali v vrsti pred vrati, kot sem si naivno predstavljala. Vzporedno s pisanjem mojih člankov, v katerih sem opisovala nekatere zgodbe s področja partnerske dinamike in intimnosti, so me prepoznavali kot nekoga, ki zna nekaj povedati. Skupaj z vedno večjim številom parov sem se razvijala tudi sama, saj se učim še dodatno od vsake stranke posebej o različnih dinamikah in preživetvenih strategijah.

Istočasno sem ugotovila, da brez individualnega dela s posamezniki ni možno spremeniti ukoreninjenih vzorcev in prepričanj, pa so začeli k meni prihajati tudi posamezniki po ločitvi kot tudi nemočni starši.”

Kako pa se je skozi čas spreminjal obseg vašega dela? Če bi ugibali, bi verjetno najprej pomislili, da je dela iz leta v leto vse več?

“Seveda, obseg dela se je širil, ko sem se vse bolj izpostavljala v medijih kot strokovnjakinja za partnerske odnose, osebno rast in osebni razvoj. Prepoznavnost je pomembna, a zame je še bolj pomembno, da sem vedno iskrena in avtentična pri svojem svetovalnem delu.

Leta 2008 sem se nekako strokovno naslonila na counselling kot ga poznajo v Kanadi ali Veliki Britaniji, torej svetovanje, to ni psihoterapija, kot nekateri enačijo. Z leti sem svoje poslanstvo dopolnjevala in krepila na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobila skozi svoje delo in seveda delo na sebi, brez tega ne gre.”

Po izobrazbi ste univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka. Zakaj ste po diplomi vseeno najprej službovali v gospodarstvu, šele kasneje se le preusmerili na področje humanistike oz. sociale?

“Vedno me je zanimala tematika s področja, ki sem ga študirala, študij mi je ležal, z lahkoto sem osvajala ponujena znanja na obeh fakultetah. Istočasno sem delala v svojem podjetju na področju veleprodaje in maloprodaje, kadrovanja, uvoza in servisa. Rada se učim, nič mi ni problem.

Vmes sem tudi pregorela, ob štiriletni hčerkici, ki me je opazovala, kako sem postala čez noč nemočna, pa sem si obljubila, da si tega nikoli več ne dovolim. Tudi sedaj veliko delam, a potem vzamem vsak mesec nekaj dni zgolj zame in odpotujem kam v neznano, da odklopim možgane in se očistim na vseh področjih. Vse se da, če se hoče, z dobro organizacijo seveda.”

Vrniva se torej v sedanjost. V vaši svetovalnici se posvečate predvsem svetovanju za odrasle na štirih področjih partnerskih odnosov (morda kar življenjskih fazah) – delovanje odnosa, reševanje odnosa, konec odnosa in nov začetek. Ali je prvo področje, torej delovanje odnosa, tisto najbolj pomembno, ker je še dovolj zgodaj, da se izognemo kateremu od ostalih treh?

“Identifikacija odnosa je seveda izhodiščna pozicija, da ugotovimo, da se ne počutimo v odnosu več v redu. Tukaj govorimo o primarnem odnosu, torej do sebe in iz tega izhajajočih drugih odnosih, torej do partnerja/partnerice, otroka, staršev, prijateljev ali sodelavcev. Vedno namreč izhajamo iz tega kar poznamo ali nam je domače, torej nas samih.

Če imamo težke in zahtevne, če hočete travmatične izkušnje, imamo do le-teh oblikovane obrambne mehanizme in druge oblike odzivanja, ki pa pogosto trčijo ob vzorce druge osebe v odnosu, trenje je tu. Zato je res pomembno in to ponavljam mojim strankam v Svetovalnici, da delamo na sebi, preobražamo hipne odzive na neki sprožilec v bolj umirjene in zrele, da se naučimo primerne spoštljive komunikacije in da osvojimo drugačen način izražanja.

Tukaj bi poudarila, da velja pravilo 4 krat S: Spoštljivo, Sočutno, Sodelujoče in Strpno komuniciranje. Ko se podamo v reševanje odnosa, če govoriva o partnerskem, je pomembno, da oba vstopita v ta proces, brez fige v žepu, saj zahteva veliko truda in čuječnosti, da se učimo na istih sprožilcih kako se bolj odraslo odzivati. Je proces, ki terja vsaj leto do dve strpnega dela na odnosu, da začne spet par povezovati in osrečevati.

Seveda lahko par na tej poti ugotovi, da nista več za skupaj, da sta preveč odtujena in naveličana eden drugega, kot mi je pred kratkim dejala ena stranka in sporazumno spoštljivo skleneta, da se razideta. Proces žalovanja oziroma okrevanja ima spet svoje zakonitosti, a tisti, ki ga kvalitetno obdela, ima večjo možnost, da vstopi v novi odnos bolj zrelo in realno, spoštljivo in sodelujoče.”

Po vaših besedah ljudje živijo dalj časa in bolj srečno v tistih odnosih, ki temeljijo na podpori in ljubezni. Kako pomembna pa sta odkritost in medsebojno zaupanje?

“Brez odkrite komunikacije, iskrenosti, držanja medsebojnih dogovorov in kompromisov ni podlage za trdno zaupanje, ki je seveda eden od temeljev vsakega odnosa. To velja tako za partnerske odnose kot prijateljske, navsezadnje bodimo iskreni tudi do naših otrok in najstnikov, ker jih z lastnim zgledom učimo kako se vlaga v svoj del odnosa.

Če smo odgovorni do načina, kako delujemo znotraj odnosa do sebe, partnerja in otrok, je večja verjetnost, da bodo otroci takšen iskren način ponotranjili in bo v njihovih odraslih odnosih oblikovan kvaliteten kompas, kako prevzemati odgovornost za svojo polovico odnosa.”

Pisarna Svetovalnice (foto: FB Svetovalnica)

Zakaj je po vašem mnenju v sodobnem svetu sploh toliko ločitev? Zakaj tisto ‘v dobrem in zlem’ ne deluje več kot nekoč?

“Ker smo razvajeni, kar direktno povem. Menimo, da je lažje zamenjati njega ali njo kot pa se potruditi naučiti iskati kompromise, se nekoliko tudi sami prilagajati, videti višji smisel v trudu, ki ga oba partnerja vlagata v njun odnos ter preobražati preživete vzorce, ki smo jih prejeli na nezavedni ravni s strani staršev v naši formativni dobi. In potem se brezglavo nekateri ločijo in hitijo iz praznega odnosa v odnos in vedno krivijo drugo stran, da kakšna nesočutna ali nespoštljiva je.

V resnici govorijo o sebi, ker imamo napačno predstavo, da nas bo nekdo drugi osrečil. Ne more! Lahko delamo na sebi in v procesu ozaveščanja lastnih programov zmoremo v sebe vgraditi opolnomočenje, kaj so naše pozitivne plati in katere so senčne, a se jih trudimo ozavestiti in preobraziti v bolj sočutne in spoštljive.”

Mimogrede. Kako pa gledate na spletne zmenkarije in na iskanje partnerja prek spleta? Je morda dejansko danes bolje izbirati boljšo polovico prek spleta, ker na ta način malce bolj razmislimo in nas prvi vtis ne more tako močno zaslepiti?

“Spletna spoznavanja prevzemajo delež v načinu spoznavanja parov. Znašli smo se v digitalni dobi, delamo od zore do mraka, gibljemo se v naših omejenih socialnih krogih in je dejansko res izziv najti sorodno partnersko dušo. Marsikatera stranka, ki dela na prebolevanju ločitve, me iskreno vpraša, kje najti novega partnerja. Nimam čarobne paličice.

Res je tudi, da ni toliko pomembno če mene vprašate, kje se je par spoznal, temveč se mi zdi mnogo bolj pomembno, da odgovorno nosita v odnos iskreno voljo za premagovanje partnerskih ovir, da se potrudita, ko pride do nesporazuma, kako ga odpraviti in se pogovoriti spoštljivo s ciljem ugotoviti vzrok razhajanja mnenj in tako oblikovati bolj strpno in ljubečo dinamiko v njunem odnosu.

Vse ostalo je bonus. Da si izkazujeta spoštovanje, ljubezen, naklonjenost, se znata nasmejat in rada preživljata čas skupaj. Seveda pridejo partnerske čeri, ki so tam zato, da par spozna kako močna je njuna dvojina, kot včasih poudarim ‘mojim’ parom v Svetovalnici.”

V vaši svetovalnici pa ne pomagate le odraslim, ampak tudi mladostnikom in otrokom. Ali se trenja in napetosti med staršema vedno negativno prenašajo tudi na otroke in kakšno je stanje skozi vaše izkušnje – se veliko mladoletnih oseb obrača na vas?

Delo z najstniki je moja majhna strast, ker verjamem, da so to nespretni mladi ljudje, ki menijo, da že vse vejo, a so še nedorasli mladički, izgubljeni v bežnih virtualnih odnosih, nasilnih igricah in sovrstniki ali toksičnimi družinskimi odnosi. Zelo rada svetujem staršem majhnih otrok, ki nekako težko rečejo triletniku NE, četudi otrok nujno potrebuje mejo in navodila, kaj ni dovoljeno.

Rada o tem pišem, predavam, ozaveščam in mi ni problem se z mojimi ugotovitvami predstaviti splošni širši javnosti, ker v njih verjamem. Navsezadnje sem sama vzgojila hči, ki jo ljubim, ima naporen značaj, od malega mi je zabrusila veliko ne-jev, a je skozi ogromno moje brezpogojne ljubezni, spoštovanja njenih osebnostnih lastnosti in specifik, mojih doslednih mej odrasla v spoštljivo, toplo, srčno, nežno in zelo pozorno žensko, na katero sem seveda noro ponosna.

Zato mi noben starš ne more reči, da se ne da vzgojiti zdrave osebnostne strukture! Seveda se da, a je potrebno delati na lastnih vzorcih svojih staršev v nas, biti v omejitvah dosleden in vztrajen, biti zgled in biti naviham, ko je čas za druženje z otrokom in z njim skupaj raziskovati svet. Čudoviti so tile naši mladički!”

Dober glas o vaši Svetovalnici se očitno lepo širi, saj je na vašem spletnem mestu na zavihku ‘objave v medijih’ pravcata gneča. Ali so vas doslej vabili k sodelovanju predvsem kot avtorico strokovnih člankov, ali bolj kot gostjo v različnih rubrikah?

“Hvala, se trudim biti vedno iskrena in avtentična v lastnih mnenjih in ugotovitvah. Različni uredniki tiskanih in spletnih medijev me vabijo k pisanju ali ustvarjanju digitalnih vsebin, govorim v nekaj podkastih in sem redna gostja televizijskih zaslonov. Vedno več predavam tudi v podjetjih o pomenu zdravih odnosov na delovnem mestu in o prenosu poslovnih praks med generacijami, ki so vpete v delovne procese.

Vse kar v javnosti povem in razložim, je plod ugotovitev pri mojem delu v Svetovalnici. Rada tudi iščem in prebiram različne analize in ugotovitve s področja nevro znanosti in delovanja hormonov, saj smo vsi bitja, ko na nas deluje še mnogo drugih procesov kot zgolj kaj se nam je zgodilo v otroštvu ali kako preboleti bivšega/bivšo.”

Za razliko od marsikoga drugega imate na vaši spletni strani vse predstavljeno enostavno in učinkovito, že dolgo (10 let?) pa pišete tudi blog. Kako pomembni so za poslovanje svetovalnice današnji spletni kanali in kako se ljudje odzivajo – vas raje kontaktirajo pisno ali prek telefona? 

“Blog pišem, ko utegnem, zadnje čase bolj redko, ker res veliko delam ali pa potujem, priznam. Je moja priljubljena dejavnost, ker pač rada pišem, kar ugotovim. Rada bi svoje ugotovitve dala v svet, da o njih berejo in se učijo tudi drugi bralci in uporabniki spletnih portalov ali moje spletne strani.

Stranke me kontaktirajo na več načinov: preko elektronske pošte, tudi z direktnim klicem, mnogi mi pišejo preko Instagrama ali Facebooka, saj tudi tam objavljam moje zapise, torej sem digitalno dovolj pismena, da upravljam z digitalnimi platformami. Stranke so vedno bolj ozaveščane, mnoge pridejo z že napisanimi ugotovitvami, kaj jih bremeni in kaj želijo, pa se hočejo še z menoj posvetovati.

Cenim vsak trud in željo narediti iz sebe bolj zdravo verzijo sebe! Delo na sebi je neprekinjen proces, ki nosi mnoge ugotovitve in olajšanja, a se ga je potrebno odgovorno in zavestno lotiti, predlagam, da s pomočjo nevtralnega strokovnjaka.”

Že pred pandemijo Covida 19 ste zgolj v 2 letih izdali kar 5 knjig ciklusa ‘Na kavču v Svetovalnici’ – o družinskih odnosih, osebni rasti, intimnosti, partnerstvu ter o vzgoji in najstnikih. Zakaj tako hiter tempo izdaj in ali se morda v bodoče obeta še kakšna knjiga?

“Zaenkrat ne razmišljam o neki novi knjigi. Založba Primus izdaja moje knjige in ko smo lansirali prvo Iskreno o partnerstvu, nismo vedeli, da se bo čez pol leta vse ustavilo. Menili smo, da bodo ljudje doma več brali, zato smo izdali še vse ostale, saj so v njih zbrani moji članki v različnih medijih zadnjih deset let.

Zbirka se imenuje Na kavču v Svetovalnici in si sledijo poleg že omenjene o partnerstvu, Iskreno o vzgoji in najstnikih , Iskreno o intimnosti, Iskreno o osebni rasti in Iskreno o družinskih odnosih. Še vedno redno pišem odgovore na vprašanja bralcev v reviji L&Z in Ona Plus ter v reviji Suzy in drugih revijah. Objavili so mnoge intervjuje v različnih medijih in podkastih.

Sem vesela, da me z veseljem vabijo, da razlagam moje ugotovitve s področja odnosov. V Svetovalnici mi zadnje leto pomaga tudi hči, ki je opravila magisterij na Univerzi v Rimu s področja klinične psihoseksualnosti in je strokovnjak za motnje s področja spolnosti. Stranke so nad njenim pristopom navdušene, saj združuje njena mnogotera znanja s področja psihologije, biologije, spolnosti in kliničnega pristopa.”

Za konec smo prihranili še vprašanje glede vašega urnika. Nikoli namreč še nismo videli obvestila, da je nekdo na razpolago prav vsak delovni dan od 7.30 do 21. ure, po dogovoru pa tudi drugače in za nameček po potrebi tudi ob nedeljah in praznikih. Zakaj je torej vaš urnik tako elastičen?

“Rada delam, pogosto želijo stranke k meni ali pred službo, še pogosteje po njej. Hči živi na svojem, doma me ne čaka nihče, torej ne trpijo moji odnosi in rajši delam v Svetovalnici, ker svoje delo obožujem, kot da doma gledam v zrak. Seveda, kot rečeno, si vzamem tudi koncentriran čas za sebe in meni drage ljudi, takrat ne sprejemam strank.

Če jaz ne bom spočita, srečna in čila, bom seveda težje opravljala svoje poslanstvo. Zato redno treniram boks in fitnes, veliko hodim, se družim s prijetnimi in ljubečimi posamezniki, seveda obožujem čas, ki ga preživim v družbi hčerke in zeta ter radovedno raziskujem sebe in svet. To me osrečuje in polni.

In ko je urgentni primer in če sem v Sloveniji, seveda delam brez težav tudi čez vikende ali praznike, saj se dobro zavedam, da pride kdaj do situacije v nekih življenjskih krizah, ko je res nujna dobrodošla pomoč strokovnjaka, da umirim nestrpno ali čustveno težko situacijo.

Zakaj pa ne? V čast mi je, da me stranke poiščejo in mi zaupajo svoje težave, neprijetnosti, strahove ali dvome in da verjamejo, da je vse to tudi rešljivo s procesom dela na sebi in učenjem novih znanj in veščin.”

Hvala za vaš dragocen čas, hvala za ta zanimiv pogovor in srečno!

Melita Kuhar v studiu oddaje Dobro jutro na TV Slovenija (foto: FB Svetovalnica)

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.