Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Kajter Toni Vodišek

EKSKLUZIVNO: Kajter Toni Vodišek

Avtor: Spletno Uredništvo

Toni Vodišek je jadralec prav posebne sorte. 21-letni Koprčan namreč tekmuje v olimpijskem jadralnem razredu Formula kite, v katerem gre za kombinacijo jadranja, zmajarstva in hidro-glisiranja. Kajter Vodišek je že leta v vrhu svetovnega kajtanja, ima tudi srebrno medaljo z Olimpijskih iger mladih v Buenos Airesu 2018. Čeprav je do naslednjih poletnih Olimpijskih iger še daleč,  Vodišek že sedaj sodi v krog slovenskih kandidatov za nastop v Franciji (igre bo uradno gostil Pariz, jadralne discipline pa bodo potekale v Marseillu) leta 2024.

EKSKLUZIVNO: Kajter Toni Vodišek

Toni Vodišek pred centrom vodnih športov v Žusterni (foto: SJ)

Toni, najprej vas moramo vprašati, kako je sploh potekala letošnja tekmovalna sezona. Sezona 2019 se je namreč zaključila še pred izbruhom pandemije koronavirusa, sezona 2020 je bila zaradi Covida 19 močno okrnjena, kako pa je bilo s tekmovanji v razredu Formula kite letos?

»Letos so uspeli izpeljati celo sezono, medtem ko je bila lanska precej okrnjena, sploh v prvem delu. Lani so izpeljali le Evropsko prvenstvo, Svetovnega prvenstva pa sploh niso. Sicer je bilo nekaj tekem, tudi svetovnega pokala, a se jih večine preventivno nisem udeležil, saj sem bil še v procesu rehabilitacije zaradi operacije ramena.

Sva pa s sestro Marino na Evropskem prvenstvu v parih na avstrijskem jezeru Traunsee osvojila 10. mesto, medtem ko sem sam recimo zmagal na regati v Benetkah, ki je potekala v laguni v neposredni bližini centra mesta.”

Že sezona 2019 se je za vas končala nesrečno in sicer s poškodbo na finalu svetovnega pokala na Sardiniji, ko je sredi borbe za stopničke popustila leva rama. Letos pa so se težave s to ramo ponovile, mar ne?

»Tiste odločilne tekme ob koncu sezone 2019 nisem končal, do poškodbe je namreč prišlo že drugi dan tekmovanja. Tedaj smo se kar odpravili domov, saj smo se raje kot italijanski medicini prepustili slovenski. Tu so mi najprej dali vse na mesto in deset dni kasneje sem pri nas tudi operiral ramo.

Letos sem si sredi avgusta izpahnil ramo in tudi do manjšega zloma je prišlo, to pa se je zgodilo prvi dan tekme na Panameriških igrah v Dominikanski republiki. Tam sem stisnil zobe, saj sem prišel po zmago. Sposodil sem si opornico, en od tekmovalcev pa je bil zdravnik in on mi je pomagal tudi s protibolečinskimi tabletami, sicer ponoči nisem mogel spat.

To tekmo na Panameriških igrah v Dominikanski republiki sem potem tudi res zmagal. Imam pa fotografijo, kako sem si po tekmi iz jadralskih vrvic sam izdelal trikotno prevezo za oporo roke…«  

Neverjetno. No, ob tem takoj pade na pamet bronasta medalja Petre Majdič, ki je v Vancouvru leta 2010 do olimpijskega odličja v teku na smučeh prišla s polomljenimi rebri. Kapo dol, slovenski športniki ste včasih res neverjetni. No, vsekakor upamo, da je zdaj z vašo ramo vse v najlepšem redu.

»Včeraj sem bil na pregledu, rama je sedaj že v redu, lahko delam vse gibe na polno. No, moram pa priznati, da se bojim igel. In prav včeraj so mi v ramo zabili najmanj pet zelo dolgih igel. Sicer je šlo le za terapijo s pomočjo akupunkture, tako da me ni bolelo, a mi je bilo vseeno grozno. Nisem si upal niti pogledat.”

Toni med tekmovanjem v beneški laguni, v ozadju slavna cerkev Sv. Marka (foto: FB Toni Vodišek)

Kako pa je sploh potekala vaša letošnja sezona?

“Letos sem sezono začel januarja na odprtem prvenstvu Kitefoilu v Dubaju, kjer sem tudi zmagal. Nato sem bil na odprtem prvenstvu Italije v Vadi pri Livornu drugi, na svetovnem pokalu julija v Gizzerii v pokrajini Calabria sem bil tretji, že prej pa sem omenil, da sem na Panameriških igrah v kraju Cabarete v Dominikanski republiki zmagal kljub poškodbi.

Nato sem na evropskem prvenstvu v francoskem Montpelleierju osvojil osmo mesto, potem ko sem v polfinalu prečkal startno črto pol sekunde prehitro in so me diskvalificirali. Ta prehiter start me je izločil iz boja za medalje. Na svetovnem prvenstvu konec oktobra v Cagliariju pa sem bil enajsti, potem ko sem bil pred še prvo polfinalno vožnjo skupno tretji.

Za las sem zgrešil neposredno uvrstitev v finale, nato pa sem startal odlično in bil prvi, a sem s foilom ‘ujel’ ribiški komplet – laks s trkom in z utežjo. To me je močno upočasnilo in pokvarilo končno uvrstitev.”

Lani v tem času je Mednarodni olimpijski komite sprejel odločitev, da bo razred Formula kite oz. ‘hydrofoil’ postal olimpijski razred, da bodo tekmovanja že na prihodnjih igrah leta 2024 v Parizu ter da bodo regate v posamični konkurenci in ne v mešanih dvojicah. Ali to drži?

»Da, tudi olimpijske kvote so že objavljene, ni pa še dokončno določeno, katere regate bodo vse lahko veljale za izpolnitev norm. Nekateri bodo lahko izpolnili norme na Svetovnih prvenstvih, drugi na odprtih kontinentalnih prvenstvih, kot je Evropsko prvenstvo, morda bodo celo upoštevali katere od regat svetovnega pokala.

V naši klasi naj bi bilo na koncu zastopanih 20 držav, sicer pa bodo prizorišča tekmovanj precej daleč od Pariza – kar na jugu Francije, na sredozemski obali v Marseillu. Tam sicer tudi močno piha, razmere pa že dobro poznam, saj sem bil tam predlani tretji na regati svetovnega pokala.«

No in tudi prvi finale Sailing Grand Prixa, jadralske Formule 1, je predlani gostil prav Marseille. Letos pa ste predčasno končali tekmovalno sezono, ki se sicer pravkar zaključuje s tekmama svetovnega pokala na Kanarskih otokih. Kako to?

» Sam si prav vsako leto vzamem dva meseca popolnega premora od kajtanja. Sicer v tem času ne počivam, ampak veliko treniram in nabiram moč za naslednjo sezono. Letos tudi vsak dan posebej delam tudi za moč ramenskega dela.«

Kdo vse pa je v vaši tekmovalni ekipi? Oče Rajko je obenem glavni trener in trener reprezentance (ima tudi trenersko licenco Jadralne zveze Slovenije), hkrati je tudi pokrovitelj, šofer, mehanik… kaj pa ostali?

»Za kondicijo skrbi Rado Gregorič, pa tudi za koordinacijo in ravnotežje. Za nabiranje moči je zadolžen Matic Tepeš. Z njim delamo bolj na pridobivanju mišične mase, saj je pri našem športu bolje, če si težji. Tudi na prehrano pazimo. Eni imajo sicer raje razne ‘praške’, jaz pa prisegam na meso. Raje zrezek.

Pa tudi mentalne treninge delamo, oziroma se psihično pripravljam pod mentorstvom izkušenega inštruktorja za podvodni ribolov in potapljanje Arijana Rapuša. Glede taktike in jadralske strategije se posvetujemo z najbolj izkušenimi slovenskim jadralci, pred kratkim pa smo se učili tudi od znanega avstralskega inštruktorja za foil Ryana Palka. «

Ali je že moč napovedati, kdaj se vračate v tekmovalni ritem in kakšni so načrti za prihodnje leto 2022?

»Zaradi vseh teh novih komplikacij s koronavirusom je težko kaj točno napovedati. Najprej smo želeli že januarja v Avstralijo in nato v Novo Zelandijo, a je tam sedaj vse zaprto in morali smo spremeniti načrte. Sedaj se dogovarjamo, da bi šli februarja v Kolumbijo, saj so tam idealni pogoji za treninge na razburkanem in na povsem mirnem morju.«

Zmagovit prihod Tonija Vodiška skozi cilj – Gizzeria 2019 (foto: IKA/Alex Schwarz)

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.