V Sloveniji pravkar poteka kampanja zbiranja podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Prav te dni pa je Komisija EU pozdravila odločitev Sveta Evropske centralne banke (ECB), da zaključi preiskovalno fazo projekta digitalnega evra in preide v pripravljalno fazo. Digitalni evro naj bi bil le dopolnilo gotovini, ki mora tudi po mnenju Komisije EU ostati v uporabi.
Gotovinske blagajne bodo predvidoma še ostale v uporabi (foto: pxhere.com)
V Sloveniji od pričetka septembra poteka kampanja zbiranja podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Zbiratelji morajo do 30. oktobra zbrati 30 tisoč podpisov za vpis plačevanja z gotovino (oziroma kar za obstoj gotovine) v slovensko Ustavo. Podpornike vpisa poleg morebitnega ‘digitalnega suženjstva’ skrbi, da bi kapital, banke, EU, spletni kriminalci ali kakšni pokvarjeni politiki prevzeli nadzor nad denarjem.
Druge skrbi, da bi z ukinitvijo gotovine onemogočili kupovanje otrokom, mladoletnim, starejšim občanom in vsem tistim, ki se nočejo ubadati z e-plačevanjem. Da vsa zgodba le ni povsem nedolžna, pa potrjujejo tudi strukture EU. Evropska centralna banka (ECB) je pravkar zaključila aktivnosti v zvezi s ključnimi vprašanji glede z zasnovo in z distribucijo digitalnega evra, zato bo začela z njegovim uvajanjem. A naj bi gotovina vseeno ostala.
»Komisija EU pozdravlja odločitev Sveta ECB o začetku naslednje faze projekta digitalnega evra. Pripravljalna faza se bo začela 1. novembra 2023 in bo predvidoma trajala dve leti. Na podlagi izida tega dela in analize se lahko Svet ECB odloči za prehod na pilotni projekt morebitnega digitalnega evra, ki bi bil pred ustrezno izdajo. Če bi bil digitalni evro izdan, bi bil dopolnilo gotovini, ki mora ostati na voljo in uporabna,« sporoča Komisije EU.
Prav zato je Evropska komisija pripravila tudi zakonodajni predlog o zakonitem plačilnem sredstvu evrskih bankovcev in kovancev v svojem svežnju za enotno valuto. Sicer pogajanja glede uredbe o vzpostavitvi digitalnega evra potekajo med Parlamentom EU in Svetom EU.