Dizel se je v Sloveniji v treh tednih pocenil za 13,1 centa na liter, toda razmere na svetovnih naftnih trgih kažejo precej drugačno sliko. Medtem ko slovenski vozniki za poln rezervoar plačujejo občutno manj kot septembra, so veleprodajne cene dizla na velikih mednarodnih trgih nedavno dosegle rekordne ravni. Mednarodna agencija za energijo opozarja na zmanjšan izvoz, krčenje zalog in drago dostavo goriv. Slovenske voznike v torek, 20. oktobra, čaka nov cenik bencina in dizla, pri katerem bo odločilno, kako so se svetovne razmere prenesle v domači obračun.

Točilne ročke za bencin in dizelsko gorivo na bencinskem servisu (foto: F. V. / Dnevne Novice)

Dizel se je pocenil, naftni trgi ostajajo negotovi

Še pred nekaj tedni je liter dizelskega goriva na slovenskih bencinskih servisih stal več kot dva evra. Nato so sledile tri zaporedne pocenitve, ki so ceno znižale pod 1,90 evra. Pri bencinu je bilo gibanje precej manj izrazito, saj je njegova trenutna cena le malenkost nižja kot konec septembra. Prav ta razlika razkriva, da se bencin in dizel kljub skupnemu izvoru na mednarodnih trgih ne gibljeta vedno v isti smeri.

Po uradni objavi Ministrstva za infrastrukturo in energetiko od 13. do vključno 19. oktobra najvišja dovoljena maloprodajna cena 95-oktanskega bencina znaša 1,742 evra za liter, dizelskega goriva 1,881 evra, kurilnega olja pa 1,504 evra. Vsa tri goriva so se v primerjavi s prejšnjim tednom pocenila za 0,2 centa na liter. Gre za regulirane cene na prodajnih mestih zunaj avtocest in hitrih cest. Zadnje znižanje je bilo tako majhno, da ga je bilo pri običajnem točenju skoraj nemogoče občutiti. Pri 50 litrih goriva pomeni deset centov razlike. Če pa pogled razširimo na zadnje tri tedne, postane sprememba precej opaznejša, predvsem pri dizlu.

Koliko so vozniki dejansko prihranili?

Po uradnem arhivu cen naftnih derivatov je liter dizla 22. septembra stal 2,012 evra. Teden pozneje se je pocenil na 1,929 evra, 6. oktobra na 1,883 evra, zdaj pa znaša 1,881 evra. Skupno znižanje je 13,1 centa na liter oziroma približno 6,5 odstotka. Voznik, ki je 22. septembra natočil 50 litrov dizla, je plačal 100,60 evra. Za enako količino danes odšteje 94,05 evra. Razlika znaša 6,55 evra, kar je precej več od prihranka pri zadnji tedenski spremembi.

Pri bencinu je primerjava manj izrazita. Liter 95-oktanskega goriva je 22. septembra stal 1,748 evra, konec meseca se je podražil na 1,760 evra, nato pa sta sledili dve pocenitvi. Sedanja cena 1,742 evra je tako le 0,6 centa nižja kot pred tremi tedni. Pri 50 litrih je razlika 30 centov.

Za takšno razhajanje obstaja več razlogov. Dizel je pomembno gorivo v tovornem prometu, logistiki in industriji, uporablja pa se tudi pri nekaterih oblikah ogrevanja. Povpraševanje po bencinu je bolj povezano z osebnim prometom. Ko pride do motenj v rafinerijah ali mednarodni trgovini, se zato ponudba in povpraševanje po posameznih derivatih lahko odzoveta različno.

Svetovna oskrba z dizlom ostaja pod pritiskom

Medtem ko so slovenski vozniki spremljali pocenitve, je Mednarodna agencija za energijo (IEA) v oktobrskem poročilu opozorila na težave pri oskrbi svetovnega trga z dizlom. Po njenih podatkih je bil svetovni izvoz tega goriva septembra za približno 700.000 sodov dnevno manjši kot v enakem obdobju lani. Še izrazitejši je bil upad izvoza iz Rusije in držav Bližnjega vzhoda. Skupaj so na svetovni trg dobavile približno 1,3 milijona sodov dizla dnevno manj kot leto prej. Povečane dobave iz drugih držav so del izpada nadomestile, vendar ne v celoti.

Ti podatki ne pomenijo, da bo dizel v Sloveniji prihodnji teden nujno dražji. Kažejo pa, da je svetovni trg občutljiv na dodatne motnje. Kadar je razpoložljivih količin manj, lahko težave v posamezni rafineriji, zamude pri transportu ali spremembe povpraševanja povzročijo večja nihanja veleprodajnih cen. Razmere dodatno zapleta čas v letu. Jeseni številne rafinerije izvajajo načrtovana vzdrževalna dela, severna polobla pa se približuje obdobju večjega povpraševanja po srednjih naftnih destilatih. Mednje spada tudi dizel, zato so zaloge pred zimo posebej pomembne.

IEA je opozorila tudi na zmanjševanje širših svetovnih zalog nafte. Konec septembra so bile opazovane zaloge za približno 509 milijonov sodov nižje kot konec februarja. To pomeni manjšo rezervo za blaženje novih motenj v proizvodnji in dobavah. Slovenski trg je od teh razmer oddaljen le na videz. Naftni derivati se kupujejo in prodajajo v mednarodnem okolju, zato se lahko spremembe ponudbe v oddaljenih regijah sčasoma prenesejo tudi v evropske veleprodajne cene.

Zakaj ni dovolj spremljati samo cene nafte brent?

Ko mediji poročajo o podražitvah ali pocenitvah nafte, največkrat omenjajo severnomorsko nafto brent. Njena cena je pomemben svetovni kazalnik, vendar ne predstavlja neposredne nabavne cene dizla ali bencina, ki ju kupujejo distributerji. Med surovo nafto in gorivom na bencinskem servisu je namreč več korakov. Surovino je treba prepeljati do rafinerije, jo predelati v ustrezne derivate in končne proizvode dostaviti na trg. Na stroške vplivajo proizvodne zmogljivosti, razpoložljive zaloge, transportne poti in povpraševanje po posameznem gorivu.

Če se cena surove nafte zniža, lahko dizel kljub temu ostane drag, kadar ga rafinerije proizvedejo premalo ali kadar so njegove zaloge omejene. Enako velja za stroške prevoza. Daljše pomorske poti, višje zavarovalne premije in dražji ladijski transport lahko povečajo končno nabavno ceno tudi brez dodatne podražitve surovine.

IEA v oktobrskem poročilu ugotavlja, da so visoki stroški transporta in surove nafte pritiskali na dobičkonosnost rafinerij v Evropi in Aziji. Ob omejeni ponudbi lahko takšne razmere dodatno vplivajo na razpoložljivost rafiniranih goriv. Septembra so veleprodajne cene dizla na nekaterih pomembnih trgih presegle 200 dolarjev za sod, v Evropi in Združenih državah pa dosegle rekordne ravni okoli 220 dolarjev. Gre za ceno rafiniranega derivata, ne za ceno surove nafte ali slovenskega litra dizla. Primerjava je pomembna predvsem zato, ker pokaže, kako močno se lahko razmere na trgu posameznega goriva razlikujejo od gibanja cen nafte.

Kaj dejansko odloča o torkovem ceniku?

Slovenija regulirane cene določa po metodologiji, ki upošteva gibanje cen ustreznih naftnih derivatov na svetovnem trgu in menjalni tečaj ameriškega dolarja glede na evro. Pri izračunu se uporabljajo kotacije iz sistema Platts European Marketscan. Veljavna uredba določa sedemdnevno obračunsko obdobje, pri čemer se modelska cena praviloma izračuna iz petih trgovalnih dni, od ponedeljka do petka. Zato posamezna dnevna podražitev ali pocenitev na svetovnem trgu še ne določi končne cene na slovenskih bencinskih servisih. Pomembno je gibanje v celotnem relevantnem obdobju, skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami maloprodajne cene.

Veliko vlogo lahko odigra tudi menjalni tečaj. Ker so mednarodne kotacije izražene v ameriških dolarjih, lahko okrepitev evra zmanjša strošek nakupa, preračunan v evropsko valuto. Če evro oslabi, je učinek lahko obraten. Spremembe na valutnem trgu se zato lahko odrazijo v ceni goriva, četudi se dolarske kotacije derivatov bistveno ne spremenijo. Na končni znesek vplivajo še trošarine, davek na dodano vrednost, regulirane marže in druge predpisane sestavine. Prav zaradi njihovega skupnega učinka je slovenski cenik rezultat širšega izračuna, ne neposredna preslikava ene svetovne borzne cene.

V zadnjih tednih so se spremenila tudi nekatera državna pravila. Od 22. septembra se pri izračunu nabavne cene bencina in dizla ne upoštevajo več biokomponente. Vlada je 1. oktobra dodatno znižala zahtevani delež obnovljivih virov energije v prometu za leto 2026, in sicer s 13,8 na 10 odstotkov.

Na Dnevnih Novicah smo že podrobneje predstavili spremembe pravil za oblikovanje cen goriv. Pri tem je treba razlikovati med metodologijo za določanje reguliranih cen in obveznostmi dobaviteljev. Sprememba zahtevanega deleža obnovljivih virov namreč sama po sebi ne pomeni, da se vsak liter goriva samodejno poceni za vnaprej določen znesek.

Enaka cena ne velja na vseh bencinskih servisih

Za voznike je pomembno tudi, kje natočijo gorivo. Državna regulacija zajema standardni 95-oktanski bencin in osnovno dizelsko gorivo brez dodatkov na prodajnih mestih zunaj avtocest in hitrih cest. Pri avtocestnih servisih in posebnih vrstah goriv ni mogoče samodejno pričakovati enake najvišje dovoljene cene. To pomeni, da lahko voznik na daljši poti za enako količino goriva plača drugačen znesek, kot bi ga na običajnem servisu zunaj avtoceste. Pred točenjem je zato smiselno preveriti objavljeno ceno na posameznem prodajnem mestu, še posebej pri večjih količinah.

Po sedanjem reguliranem ceniku 50 litrov bencina stane 87,10 evra, enaka količina dizla pa 94,05 evra. Razlika znaša 6,95 evra. Čeprav se je dizel od septembra občutno pocenil, ostaja pri takšnem nakupu dražji od 95-oktanskega bencina. Za gospodinjstva je koristno vedeti, koliko pomenijo manjše spremembe cen. En cent razlike na liter pri 50-litrskem rezervoarju pomeni 50 centov, pet centov pa 2,50 evra. Pri podjetju, ki mesečno porabi 5.000 litrov goriva, enaka sprememba pomeni 50 oziroma 250 evrov razlike v stroških.

Ministrstvo ob objavah cen navaja tudi ocene učinkov državnih ukrepov. Za trenutno obdobje ocenjuje, da bi brez regulacije in nekaterih oprostitev dajatev liter 95-oktanskega bencina stal približno 1,941 evra, liter dizla pa približno 2,096 evra. Gre za ministrski oceni hipotetičnih cen ob drugačnih pogojih, ne za dejansko alternativno ponudbo na bencinskih servisih.

Kaj lahko vozniki pričakujejo 20. oktobra?

Veljavne regulirane cene ostajajo v veljavi do vključno ponedeljka, 19. oktobra. Naslednji cenik naj bi začel veljati v torek, 20. oktobra, vendar na podlagi trenutno preverjenih podatkov še ni mogoče zanesljivo napovedati, ali se bosta bencin in dizel podražila ali pocenila.

Po treh zaporednih znižanjih dizla je razumljivo, da vozniki upajo na nadaljevanje ugodnega gibanja. Toda svetovni trg pošilja opozorila, ki jih pri takšnih pričakovanjih ni mogoče prezreti. Zmanjšan izvoz dizla, pritiski na zaloge in visoki stroški transporta lahko vplivajo na prihodnje veleprodajne cene, medtem ko menjalni tečaj in državne dajatve sooblikujejo slovenski izračun. Za zdaj je mogoče z gotovostjo povedati predvsem to, da je dizel v Sloveniji občutno cenejši kot pred tremi tedni, bencin pa je v istem obdobju ostal razmeroma blizu septembrske ravni. Ali se bo razlika med njunim gibanjem nadaljevala, bo pokazal naslednji uradni obračun.

Za voznike je najpomembnejša cena, ki jo vidijo na točilnem avtomatu. Toda za vsakim litrom goriva je veriga mednarodnih dobav, rafinerij, valutnih sprememb in državnih odločitev. Torkov cenik bo pokazal, kako so se vsi ti dejavniki v zadnjem obračunskem obdobju združili v končni znesek.