V Parlamentu EU bo danes potekala mednarodna konferenca, na kateri bodo gostje predsedniki parlamentov držav Arabskega polotoka. Udeleženci bodo razpravljali predvsem o krepitvi medsebojnih strateških vezi, o trgovini in o parlamentarnem sodelovanju, vse v luči konflikta z Iranom in krizi z energenti.
Predsednica Parlamenta EU Roberta Metsola bo danes gostila pomembne goste (foto: FB Roberta Metsola)
Predsednica Parlamenta EU Roberta Metsola bo danes vodila konferenco, na kateri bodo gostje visoki zastopniki držav iz ‘Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC)’, vključno s predstavniki svetov ‘Šura’, predstavniških domov, nacionalnih svetov in svetov ‘Ummah’. Gre za pripravljalno srečanje, saj je za 24. oktober predviden vrh voditeljev Evropske unije in Zalivskih držav.
V Evropskem parlamentu bodo prisotni zastopniki iz Omana, Združenih Arabskih Emiratov, Katarja, Bahrajna, Kuvajta in Saudove Arabije ter tudi generalni sekretar Sveta za sodelovanje v Zalivu. »Konferenca bo združila parlamentarne predstavnike iz zalivskih držav, ki bodo z Evropskim parlamentom razpravljali o tem, kako okrepiti strateško partnerstvo med EU in GCC ter parlamentarno sodelovanje
Razprave se bodo predvidoma osredotočile tudi na svobodo plovbe v Hormuški ožini in Rdečem morju, energetsko varnost, širše posledice ruske vojne proti Ukrajini ter skupne interese, vključno z odprto trgovino in povezljivostjo. Konferenca se bo zaključila s sprejetjem skupne izjave,« so pred začetkom današnjega srečanja sporočili z Evropskega parlamenta. Ni skrivnost, da EU trenutno najbolj skrbijo motnje pri oskrbi s plinom in z nafto.
Do teh motenj prihaja zaradi iranskih napadov na tankerje, rafinerije in naftovode v celotni regiji. Finančne žrtve spopadov pa niso le potrošniki v EU. Tako naj bi npr. (po neuradnih podatkih) državni prihodki Katarja v prvi polovici leta 2026 upadli na kar za 42 %. Vsi seveda upajo, da se bodo spopadi ustavili, da bo plovba čez Hormuško ožino kmalu spet povsem varna ter da bo izvoz nafte in plina v EU tekel nemoteno.
A to ne bo tako preprosto, razen če se iranska država, ki stoji za napadi ladijske tankerje, rafinerije in naftovode, že v naslednjih tednih povsem sesuje. Sicer imajo v Iranu trenutno ogromne ekonomske težave, predvsem zaradi preko 300-odstotne hiperinlfacije, hudega pomanjkanja goriv (tudi njihove rafinerije so uničene) in večmesečnih zamud pri izplačevanju plač za vse državne službe. Vseeno pa se iranski verski fanatiki in njihovi zavezniki ne bodo kar predali.