Že od svojih začetkov si Evropska unija prizadeva za enakopravnost spolov, kar se odraža predvsem v evropskih socialnih politikah. Prepoved diskriminacije je del temeljne pogodbe o Evropski uniji, razlike pa vseeno obstajajo in se v digitalno-informacijskem segmetu celo stopnjujejo.
Glede na trenutno stanje v informacijski sferi bi lahko trdili, da EU v vseh desetletjih združevanja Evrope glede enakopravnosti spolov le ni naredila dovolj (foto: needpix.com)
Že leta 1957 je v Rimsko pogodbo, temeljno listino za nastanek Evropske unije, vključila člen 119, ki določa, da morata biti oba spola za opravljeno delo enako plačana. Leta 2019 so bila sprejeta nova evropska pravila na področju starševskega in skrbniškega dopusta, ki omogočajo boljše ravnotežje med družinskimi in poklicnimi dejavnostmi, brez potrebe po izbiranju med enim ali drugim. Novosti spodbujajo aktivno participacijo žensk na delovnem mestu in ponujajo več priložnosti, da starševski dopust izkoristijo tudi očetje.
Sicer pa lahko Evropski svet sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Evropska zakonodaja o enakosti spolov na delovnem mestu pa določa pravila na področju zaposlovanja (enako plačilo, socialne pravice, pogoji dela in nadlegovanje), pravila na področju samozaposlitve in podjetništva (enako plačilo, socialne pravice) ter pravice do materinskega in starševskega dopusta.
Evropski parlament poziva k konkretnim ukrepom za znižanje razlike v plači in pokojninah med moškimi in ženskami, vseeno pa so razlike v plačah v državah EU povprečno 16 %. Zanimiv je tudi podatek, da se v Sloveniji pokojnine v povprečju razlikujejo za 17,4 % v korist moških. Razlika med spoloma pa je še presenetljivo velika na področju informacijskih tehnologij, kar poraja skrbi za bližnjo prihodnost. Po podatkih Parlamenta EU je sektor leta 2016 v EU zaposloval 8,2 milijona ljudi, od teh je bilo le 16,7 odstotkov žensk.
Evropski parlament je zaradi tega naredil klasičen birokratski korak, s katerim so si poslanci bolj oprali roke in reševanje problema preložili na druge, kot pa dosegli kakšne konkretne spremembe na bolje. Parlament je namreč sprejel resolucijo za krepitev vloge žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja, ki evropske države poziva, naj pripravijo ukrepe v podporo vključevanju in udeležbi žensk v informacijski družbi, vključno s promocijo izobraževanja in študijskih programov ter zagotavljanjem enakega plačila za opravljeno delo.