Na islandskem otoku Heimaey se konec poletja otroci po temi odpravijo na prav posebno iskanje. Med parkiranimi avtomobili, na dvoriščih in ob pristanišču iščejo mlade mormone, ki so namesto proti morju zašli med hiše. Ptice čez noč počakajo na varnem, nato jim domačini pomagajo nazaj proti oceanu. Septembrski podatki za leto 2026 kažejo, da so bili najdeni mladiči občutno težji kot lani.
Otrok z rešenim mladičem mormona na Islandiji. Simbolična slika. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)
Ko se otok odpravi na nočno iskanje
Na Vestmanskih otokih južno od Islandije se poletno gnezdenje mormonov končuje z nenavadnim prizorom: družine namesto na večerni sprehod odidejo iskat ptice, ki se ne znajdejo v naselju. Otok Heimaey, kjer stoji edino večje mesto otočja, je hkrati dom ljudi in sosed velikih gnezdišč. Ko mladiči prvič zapustijo gnezda, nekateri pristanejo precej dlje od obale, kot bi smeli. Takrat jih iščejo tudi otroci, običajno v spremstvu odraslih. S svetilkami pregledujejo zlasti mesta, kjer se drobna ptica lahko skrije pred prometom in mimoidočimi.
Organizirano spremljanje opisuje islandski program LUNDI – Pysjueftirlitið. Najdbe v sistematično evidenco vključuje od leta 2003, otoška navada reševanja pa je starejša. Program celo navaja, da se lahko mladiči zaradi vetra znajdejo na različnih delih mesta: nekateri zaidejo blizu pristanišča, drugi proti igriščem in bolj oddaljenim ulicam. Na vrhuncu sezone nekatere družine najdene ptice prinesejo v popis skoraj vsak dan. Za domačine je takšno iskanje predvsem pomoč živalim, ki se same iz naselja težko vrnejo do morja.
Zakaj se morje spremeni v ulice
Atlantski mormon je morska ptica iz družine njork, prepoznavna po močnem pisanem kljunu. Mladiči odraščajo v rovih na travnatih obalnih pobočjih. Ko pozno poleti zapustijo gnezdo, običajno poletijo ponoči, saj jih proti odprti vodi usmerja naravna svetloba. Na Heimaeyju pa imajo pred seboj tudi ulične svetilke, osvetljene hiše in luči pristanišča. Zaradi njih se lahko obrnejo v napačno smer, močan veter pa jih od pravilne poti še bolj oddalji.
Ko mladič pristane na cesti, zanj ni nevarna le bližina avtomobilov. Na kopnem mu grozijo tudi mačke in psi, podnevi pa lahko ostane brez zavetja. Še posebno problematično je, da sam pogosto ne najde poti do morja in se začne izčrpavati. Prav zato otočani pregledujejo tudi prostor pod parkiranimi vozili. Ptice ne iščejo zato, da bi jih obdržali doma: cilj je, da se čim prej in varno vrnejo v okolje, v katerem lahko samostojno živijo.
Kartonska škatla, nato svoboda
Najdeni mormon ni udomačena žival, ki bi uživala v pozornosti. Po navodilih programa LUNDI ga je treba čim manj prijemati, mu zagotoviti mir in temo ter ga namestiti v kartonsko škatlo. Običajno gre vanjo le en mladič, saj jih bližina drugih ptic lahko dodatno vznemiri. V takšnem začasnem zavetju počaka čez noč; naslednji dan ga prostovoljci pred izpustom evidentirajo, stehtajo in izmerijo. Podatki z vsake takšne najdbe prispevajo k večletnemu spremljanju gnezditvene sezone.
Pomoč ima tudi jasne meje. LUNDI opozarja, naj ljudje ptic ne hranijo na lastno pest, saj lahko hrana umaže njihovo perje. To mora ostati vodoodporno, sicer je življenje na morju lahko ogroženo. Prav tako izpust v pristanišče ni primeren zaradi možnosti onesnaženja z oljem. V primernih vremenskih razmerah mladiče izpuščajo na obalnih mestih, od koder lahko sami odletijo nad vodo; ob visokih valovih in močnem vetru pa je potrebna drugačna izbira varne lokacije.
Del navidez preprostega običaja je tudi odgovornost odraslih. Izpusti ob strmih obalah so lahko nevarni za ljudi, zato program opozarja na odsevna oblačila in previdnost pri robu pečin. Najlepši trenutek za otroka morda res nastopi, ko ptica zamahne s krili, a uspešen konec pomeni predvsem to, da je bila pomoč kratka, mirna in za žival varna.
Leta 2026 so bili mladiči občutno težji
Lokalni islandski časopis Eyjafréttir je 14. septembra 2026 objavil podatke programa LUNDI, ki letošnji sezoni dajejo še eno razsežnost. Do takrat so na Vestmanskih otokih registrirali 4.566 mladičev in jih stehtali 1.095. Povprečna masa tehtanih ptic je bila 303 grame. Leto prej je bilo registriranih 3.283 mladičev, od 1.045 stehtanih pa je bila povprečna masa 243 gramov. Letošnja razlika znaša 60 gramov, kar je približno četrtino več glede na lansko povprečje.
Dolgoletno povprečje meritev, ki ga navaja isti vir, je 264,5 grama. Letošnja povprečna masa je bila torej višja tudi v primerjavi s tem podatkom. Gre za spodbuden znak pri pticah, ki so jih ljudje našli in stehtali, ne pa za dokaz, da je stanje vseh otoških kolonij brez težav. Pomemben je tudi datum: 4.566 je število registriranih mladičev do sredine septembra, ne nujno končni rezultat sezone. Ker vsaka najdena ptica ne pride v evidenco, teh številk ni mogoče preprosto enačiti s številom vseh izvaljenih ali preživelih mormonov.
Ko družinam priskočijo na pomoč strokovnjaki
Večina zdravih mladičev se lahko po pregledu hitro vrne na morje, z nekaterimi pa je več dela. SEA LIFE TRUST – Beluga Whale Sanctuary pri otoški akciji sodeluje od leta 2019. Njihova ekipa pomaga predvsem poškodovanim, podhranjenim in z oljem onesnaženim pticam. Leta 2025 so v oskrbo sprejeli 276 mladičev, ki so pri njih v povprečju ostali 11 dni. V najbolj obremenjenem obdobju so imeli naenkrat v oskrbi kar 110 ptic. Zdravljenje lahko vključuje hranjenje, čiščenje perja in spremljanje okrevanja, preden je ponovni izpust varen.
Organizacija za isto leto navaja, da so prebivalci in prostovoljci po otoku rešili ter izpustili več kot 7.000 mladičev. To ni število bolnikov v njihovem centru, temveč širši obseg skupnostne akcije. O drugačnem sobivanju ljudi z divjimi živalmi smo na Dnevnih Novicah že pisali v zgodbi o tem, kako ljudje v kanadskem Churchillu sobivajo s polarnimi medvedi. Tam morajo predvsem ohraniti varno razdaljo do velikih plenilcev, na Heimaeyju pa drobnemu mladiču pomagati prek nevarnega dela naselja.
Ko reševalci škatlo naslednje jutro odprejo na primerni obali, ptici ne morejo zagotoviti varnega življenja na oceanu. Lahko pa poskrbijo, da se njen prvi polet ne konča pod avtomobilom ali ob pristaniškem pomolu. Prav v tej omejeni, zelo konkretni pomoči je najlepši del islandske zgodbe.