Nov avtomobil je lahko pri slovenskem trgovcu na voljo takoj, na drugačno opremo ali izbrani model pa je treba čakati več mesecev. Ob tem število registracij raste, ponudba vozil iz tujine pa kupcem odpira dodatne možnosti. Kaj torej podatki zares povedo o dobavah v Sloveniji in na kaj je treba paziti, preden se odločimo za nakup?

Avtomobili na logističnem terminalu, pripravljeni za distribucijo. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Na zalogi ali po naročilu

Razlika med avtomobilom na zalogi in vozilom, naročenim neposredno v proizvodnjo, je lahko precej večja od nekaj tednov. Trgovec lahko že izdelan avtomobil ponudi hitro, če ustreza kupčevim željam, pri naročilu natančno določene različice pa je dobava odvisna od proizvodnega načrta tovarne. Na čakanje lahko vplivajo izbrani pogon, oprema, barva in razpoložljivost vozil v evropski distribucijski mreži. Zato za celoten slovenski avtomobilski trg ne obstaja enotna čakalna doba.

Tudi oznaka »na zalogi« še ne zagotavlja, da bo kupec ključe dobil naslednji dan. Avtomobil je lahko v skladišču v drugi državi ali pa ga pred prevzemom čakajo priprava, dokumentacija in registracija. V oglasu navedena dobavljivost je zato le izhodišče za pomembnejše vprašanje: kdaj bo vozilo dejansko pripravljeno za izročitev? Razlika je še posebej pomembna za ljudi, ki avtomobil potrebujejo do določenega datuma ali so svojega starega že prodali.

Kaj so o čakalnih dobah povedali uvozniki?

Konkretno sliko razlik med znamkami dajejo izjave slovenskih predstavnikov avtomobilskih podjetij, ki jih je 26. julija 2026 objavil Info360. Pri Volkswagnu so takrat za večino električnih modelov družine ID. navajali od tri do pet mesecev čakanja, pri Škodi pa za električne modele povprečno tri do štiri mesece. Pri znamki Leapmotor so bila vozila na zalogi lahko dobavljiva takoj, medtem ko je dobavni rok pri tovarniških naročilih znašal od tri do štiri mesece.

Izjave so pokazale tudi, da se čakalne dobe niso spreminjale enako pri vseh proizvajalcih. Volkswagen je julija poročal o krajših dobavnih rokih kot leto prej in občutno boljših razmerah kot po pandemiji, pri Škodi pa so zaradi povečanega povpraševanja po električnih modelih opažali nekoliko daljše čakanje. Pomembna je časovna omejitev teh podatkov: gre za javno predstavljene roke iz julija, ne za potrjene ponudbe za naročila v novembru. Prav tako jih ni mogoče posploševati na bencinske, dizelske in hibridne avtomobile.

Registracij je več, vendar to še ne pomeni krajšega čakanja

Slovenski avtomobilski trg je po uradnih podatkih letos zabeležil rast prvih registracij novih vozil. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je 15. oktobra 2026 objavil podatke za avgust, po katerih je bilo v prvih osmih mesecih leta v Sloveniji prvič registriranih 71.506 osebnih avtomobilov, od tega 45.505 novih. Prvih registracij novih osebnih avtomobilov je bilo za 16,8 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2025. Samo avgusta so prvič registrirali 4.891 novih osebnih avtomobilov, kar je pomenilo 15,7-odstotno medletno rast. Vir: SURS.

Številke kažejo povečano število registracij, ne razkrivajo pa, koliko časa so kupci čakali na naročena vozila. Registracija namreč ne vsebuje podatka o dnevu naročila, proizvodnji ali prihodu avtomobila k prodajalcu. Pri razlagi statistike je pomembna še razlika med prvimi registracijami vseh osebnih avtomobilov in registracijami povsem novih. Med prvimi so tudi rabljena vozila, ki so bila pred tem registrirana v tujini. Zato teh podatkov ni pravilno predstavljati kot neposreden dokaz o dolžini dobavnih rokov ali kot natančno statistiko uvoza rabljenih avtomobilov.

Kako avtomobili sploh prihajajo v Slovenijo?

Pot avtomobila od proizvajalca do slovenskega kupca je lahko precej daljša, kot se zdi ob obisku prodajnega salona. Vozila se prevažajo po cestah, železnicah in morju, pri čemer se različne oblike transporta pogosto dopolnjujejo. Pred dostavo trgovcu lahko potujejo skozi več logističnih terminalov in skladišč, kjer se razporejajo na posamezne evropske trge. Zato zaključena proizvodnja še ne pomeni, da je avtomobil pripravljen za prevzem.

Pomemben člen teh dobavnih poti je Luka Koper. O uvozu avtomobilov prek Luke Koper je za Dnevne Novice v ekskluzivnem intervjuju govorila predsednica uprave Nevenka Kržan. Po njenih navedbah so na avtomobilskem in RO-RO terminalu leta 2025 pretovorili 914.817 enot, kar je bilo za tri odstotke več kot leto prej. K rasti je prispeval predvsem uvoz vozil različnih proizvajalcev s Kitajske, povečal pa se je tudi izvoz avtomobilov za sredozemske države. Pomembno je razlikovati med pretovorom in prodajo: skozi koprsko pristanišče potujejo tudi avtomobili, namenjeni kupcem na drugih evropskih trgih.

Uvoz avtomobila iz tujine: kdaj je nakup ugodnejši?

Če želenega modela ni pri slovenskih trgovcih, je lahko ponudba iz tujine privlačna alternativa. Toda cena, objavljena na tujem avtomobilskem oglasniku, še ne predstavlja nujno končnega stroška za slovenskega kupca. Pri nakupu iz druge države Evropske unije je treba upoštevati morebitne davčne obveznosti, prevoz vozila, postopek ugotavljanja skladnosti, registracijo in druge stroške. Pri rabljenih avtomobilih je smiselno pred nakupom preveriti tudi tehnično stanje, servisno zgodovino in morebitne poškodbe.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pojasnjuje, da se pri pridobitvi novega ali rabljenega vozila iz druge države članice EU praviloma izvede postopek odmere davka na motorna vozila (DMV), pri pridobitvi novega vozila pa nastane tudi obveznost plačila slovenskega DDV. Za namene DDV velja avtomobil za rabljenega, če je od prve uporabe minilo več kot šest mesecev in ima prevoženih več kot 6.000 kilometrov. Izpolnjena morata biti oba pogoja. Fizična oseba, ki ni identificirana za DDV, mora pridobitev novega vozila iz druge države EU praviloma prijaviti v 15 dneh. Zato je davčno obravnavo smiselno preveriti še pred nakupom.

Kaj preveriti pred podpisom pogodbe?

Pri nakupu novega avtomobila je priporočljivo od prodajalca zahtevati pisno informacijo o dobavljivosti, predvidenem datumu izročitve in dejanski lokaciji vozila. Pomembno je razlikovati med okvirno napovedjo prodajalca in pogodbeno določenim dobavnim rokom. Pred plačilom predujma je smiselno preveriti tudi pogoje odpovedi naročila ter določila, ki veljajo ob morebitni zamudi. Pri električnih avtomobilih je treba posebej preveriti aktualne pogoje za subvencijo, saj upravičenost in razpoložljivost sredstev nista samoumevni.

Pri avtomobilu iz tujine pa naj odločitev ne temelji zgolj na nižji oglaševani ceni. Kupec mora vedeti, kakšno vozilo kupuje, ali ima ustrezno dokumentacijo in koliko ga bo stalo do slovenske registracije. Prav tako je pomembno, kdo je prodajalec in kakšne pravice lahko kupec uveljavlja, če se pozneje pojavijo težave. Ne glede na to, ali gre za nov avtomobil iz domačega salona ali rabljenega iz tujine, je odločilno predvsem troje: preverljiv dobavni rok, jasni pogodbeni pogoji in končna cena z vsemi stroški. Šele takrat je mogoče ponudbe primerjati na realni podlagi.