V Zemljinem ozračju še nikoli niso izmerili toliko vodne pare. Avgusta je njena povprečna količina dosegla rekordnih 27,35 kilograma na kvadratni meter. Razlika do prejšnjega rekorda se zdi majhna, a na ravni celotnega planeta pomeni približno 20 bilijonov dodatnih litrov vode. Znanstveniki opozarjajo, da lahko vse toplejše in bolj vlažno ozračje ustvarja ugodnejše razmere za intenzivne nalive ter povečuje obremenitev med vročinskimi valovi.

Rekordna količina vodne pare v ozračju lahko vpliva tako na intenzivnost padavin kot na vročinsko obremenitev. (foto: Wolfgang Hasselmann / Unsplash)

Rekord, ki ga je težko videti, še težje pa si ga predstavljati

Podatki evropske podnebne službe Copernicus Climate Change Service (C3S), ki jih navaja The Guardian, kažejo, da je povprečna količina vodne pare v celotnem stolpcu atmosfere avgusta dosegla 27,35 kilograma na kvadratni meter. To je največ v podatkovnem nizu ERA5, ki pri teh meritvah sega v leto 1979. Prejšnji rekord iz julija 2024 je znašal 27,31 kilograma na kvadratni meter. Razlika je torej le 0,04 kilograma.

Na enem kvadratnem metru skoraj nič. Na celotnem planetu pa povsem druga zgodba. Podnebni znanstveniki so izračunali, da razlika ustreza približno 20 bilijonom dodatnih litrov vode v atmosferi. To je toliko vode, kot bi je spravili v približno 20 velikanskih kock, od katerih bi vsaka merila kilometer v dolžino, širino in višino.

Tudi rekordnih 27,35 kilograma na kvadratni meter lahko prevedemo v bolj razumljiv podatek. Če bi vso vodno paro v navpičnem stolpcu ozračja nad enim kvadratnim metrom pretvorili v tekočo vodo, bi je bilo v svetovnem povprečju približno 27,35 litra.

Zakaj je je v ozračju toliko?

Razlaga se začne pri temperaturi. Dr. Julien Nicolas iz Copernicus Climate Change Service pojasnjuje, da lahko toplejši zrak ob vsaki dodatni stopinji globalnega segrevanja vsebuje približno sedem odstotkov več vodne pare. Avgustovski rekord zato ni osamljen podatek. Nastal je v mesecu, ko so bile izjemno visoke tudi temperature zraka in oceanov.

Globalna povprečna temperatura zraka pri površju je avgusta znašala 16,96 stopinje Celzija. Avgust 2026 je bil s tem najtoplejši avgust v podatkovnem nizu ERA5 in praktično izenačen z julijem 2023 kot najtoplejšim mesecem doslej. Temperatura je bila 0,85 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020 in približno 1,65 stopinje nad ocenjenim predindustrijskim povprečjem za avgust.

Posamezen mesec nad 1,5 stopinje seveda še ne pomeni dokončnega preseganja dolgoročne meje iz pariškega sporazuma. Ta se nanaša na dolgoročno povprečno segrevanje podnebja. Vse izrazitejše spremembe v ozračju pa odpirajo tudi vprašanje, zakaj postaja vreme vse bolj nepredvidljivo.

Rekorde so podirali tudi oceani

Pomemben del zgodbe se skriva v oceanih, saj so prav ti eden največjih virov vlage za atmosfero. Povprečna temperatura površja zunajpolarnih oceanov med 60 stopinjami južne in 60 stopinjami severne zemljepisne širine je avgusta dosegla 21,07 stopinje Celzija. To je najvišja avgustovska vrednost v podatkovnem nizu ERA5 in hkrati izenačen mesečni rekord za katerikoli del leta. Na 24. in 25. avgust je dnevno povprečje doseglo celo 21,11 stopinje Celzija.

Copernicus Climate Change Service navaja, da so bile izjemno visoke temperature tropskih oceanov, deloma povezane tudi s krepitvijo El Niña, verjetno pomemben dejavnik pri rekordni količini vodne pare. Toplejša morska površina omogoča intenzivnejše izhlapevanje. Vlaga, ki pride v ozračje, lahko nato z zračnimi tokovi prepotuje velike razdalje.

Ko se vodna para spremeni v kapljice, se sprosti tudi energija

Prav tu pridemo do povezave z močnimi nalivi in nevihtami. Več vodne pare pomeni več razpoložljive vlage, ki se lahko ob ustreznih vremenskih razmerah spremeni v padavine. Dogaja pa se še nekaj. Ko se vodna para kondenzira in iz nje nastanejo drobne kapljice v oblakih, se sprošča toplota. Ta energija lahko dodatno spodbuja razvoj nevihtnih sistemov.

Znanstveniki zato opozarjajo, da lahko naraščanje količine vodne pare povečuje tveganje za intenzivne padavine, tudi v tropskih ciklonih, in nekaterim nevihtam zagotavlja dodatno energijo. Globalnega rekorda kljub temu ne moremo uporabiti kot napoved za Slovenijo. Sam podatek ne pove, kje ali kdaj bo nastal naslednji močan naliv. Za to morajo biti izpolnjeni številni meteorološki pogoji. Pove pa nekaj drugega: vremenski sistemi se razvijajo v ozračju, ki lahko vsebuje vse več vlage.

Posledice se lahko pokažejo tudi med vročinskimi valovi

Vodna para ni pomembna samo pri dežju. Visoka vlažnost lahko med vročinskimi valovi poveča obremenitev človeškega telesa. Ko je zrak zelo vlažen, znoj težje izhlapeva, zato se telo manj učinkovito ohlaja. Posebej pomembne so lahko noči. Visoka vlažnost lahko zavira nočno ohlajanje in ljudem otežuje okrevanje po zelo vročih dnevih.

Vodna para je hkrati naravni toplogredni plin. Ko se ozračje segreje, lahko vsebuje več vlage, ta pa zadržuje dodatno toploto in začetno segrevanje še okrepi. Gre za povratno zanko, ne za začetni vzrok današnjega dolgoročnega segrevanja. Tega znanstveniki povezujejo predvsem z naraščanjem koncentracij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti.

Kako je potem mogoče, da se nekateri deli Evrope sušijo?

Rekordna količina vode v ozračju ne pomeni, da je ta voda enakomerno razporejena po planetu. Avgusta je Copernicus Climate Change Service v delih Evrope hkrati beležil podpovprečne padavine, suha tla in izjemno nizke pretoke nekaterih velikih rek. Drugod je bilo bolj namočeno, ponekod pa so obilne padavine povzročile tudi poplave.

Na enem območju lahko zato več tednov primanjkuje dežja, medtem ko lahko drug vremenski sistem iz zelo vlažnega ozračja v kratkem času izloči velike količine vode. Prav zato rekordnih 27,35 kilograma vodne pare na kvadratni meter ni zgodba samo o enem novem rekordu.

Avgusta so se hkrati združili rekordna količina vlage v atmosferi, rekordno visoka globalna temperatura za ta mesec in rekordno topla površina zunajpolarnih oceanov. Vsak podatek zase pove le del zgodbe. Skupaj pa kažejo, v kako nenavadno toplih in vlažnih razmerah je bilo Zemljino ozračje ob koncu letošnjega poletja.