Jordan Carter je med košnjo ob cesti najprej opazil bel rep. Nekaj trenutkov pozneje je pred njegovim traktorjem poskakoval beli valabi, manjši sorodnik kenguruja. Ko je posnetek pokazal ženi, je ta pomislila, da ga je ustvarila umetna inteligenca.

Beli valabi je na angleškem podeželju presenetil cestnega delavca med košnjo ob cesti. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Najprej je zagledal bel rep

Za Jordana Carterja je bil to običajen delovni dan na angleškem podeželju. V sredo je v bližini vasi Edwardstone v grofiji Suffolk kosil obcestne površine za tamkajšnjo cestno službo, ko je pred seboj opazil nekaj belega.

Najprej je videl rep. Nato se je pokazala še žival in začela odskakovati. Bil je bel valabi.

Valabiji so avstralski vrečarji in bližnji sorodniki kengurujev. Praviloma so manjši, vendar jih izdajo značilne dolge zadnje noge, močan rep in premikanje s skoki. Na prvi pogled zato ni težko razumeti, zakaj lahko delujejo kot manjši »kenguruji«.

Carter je za BBC News povedal, da je valabija pred tem videl samo v živalskem vrtu Colchester Zoo. Tisti ni bil bel. V trenutku srečanja je bil po telefonu z ženo. Ko ji je povedal, kaj vidi, mu sprva ni verjela. Carter je zato nenavadnega obiskovalca posnel, a je bil prizor očitno tako neverjeten, da je žena ob posnetku pomislila na umetno inteligenco.

Valabi medtem ni kazal posebnega strahu pred traktorjem. Nekaj časa se je zadrževal pred Carterjem, nato pa odskakljal.

Takšna srečanja niso edini primer, ko nenavadne živali, ki ljudi vedno znova presenetijo, pritegnejo veliko pozornosti. Pri Carterjevem posnetku pa se je hitro pojavilo še drugo vprašanje: kako se je avstralski vrečar znašel sredi Suffolka?

Valabiji po Britaniji skačejo že desetletja

Prizor je nenavaden, toda valabi na britanskem podeželju ni popolna senzacija. Živali izvirajo iz Avstralije, v Veliko Britanijo pa so jih pripeljali v živalske vrtove in zasebne zbirke. Nekatere so skozi leta pobegnile ali bile izpuščene, posamezne pa so očitno dovolj uspešno kljubovale tamkajšnjim razmeram.

Kako razširjena so takšna opažanja, so preverjali tudi znanstveniki. Raziskava, objavljena v reviji Ecology and Evolution, je za obdobje med letoma 2008 in 2018 identificirala 95 potrjenih opažanj valabijev v Veliki Britaniji. Večina jih je bila zabeležena na jugu države.

Med opaženimi živalmi so bile celo samice z mladiči v vrečah. Vendar to še ni dokaz, da so se ti mladiči skotili v naravi, saj bi lahko samica skupaj z mladičem pobegnila iz ujetništva.

Prav izvor posameznih živali je ena od težav pri spremljanju britanskih valabijev. Raziskovalci pri številnih opažanjih niso mogli ugotoviti, ali je šlo za dalj časa prostoživečo žival ali za nedavni pobeg. Enako velja za Carterjevega belega obiskovalca. Iz posnetka ni mogoče ugotoviti, od kod je prišel ali koliko časa že živi na tem območju.

Avstralska žival, ki je kos tudi hladnejšemu vremenu

Ob besedi Avstralija večina najprej pomisli na vročino, zato se zdi angleško podeželje za valabija precej nenavaden dom. Toda razmere zanje niso nujno tako neprimerne.

Helen Pearson, vodja študij o živalih na kolidžu Suffolk Rural, je za BBC News pojasnila, da so valabiji trdoživi in se lahko na britanske razmere dobro prilagodijo. Tudi njihovo prvotno okolje ni vedno vroče. Rdečevrati valabiji živijo v vzhodni Avstraliji in na Tasmaniji, kjer so temperature lahko občutno nižje kot v delih države, ki jih povezujemo z značilno avstralsko vročino.

Njihova prisotnost v vzhodni Angliji zato ni nova. BBC News je avgusta 2025 poročal o opažanjih valabijev v Suffolku in Norfolku ter preverjal, kako pogosti so v tem delu države.

Carter torej ni naletel na prvo takšno žival v Suffolku. Njena bela barva pa zgodbo naredi precej bolj zanimivo.

Belega valabija so v bližini videli že leta 2017

Le nekaj kilometrov stran so namreč že pred devetimi leti opazili podobno žival. Leta 2017 so med krajema Liston in Glemsford, nedaleč od Sudburyja, poročali o belem valabiju, ki je bil takrat opisan kot domnevno albino.

Ob novem opažanju se zato ponuja vprašanje, ali bi lahko šlo za isto žival. Carterju je ta možnost všeč. Dejal je, da bi bilo lepo izvedeti, ali gre morda za valabija, ki mu je uspelo na območju preživeti vsa ta leta.

Dokazov za to ni. Bela barva ni dovolj za zanesljivo identifikacijo, prav tako ni potrjeno, da je Carterjev valabi albino. Brez dodatnih podatkov tako ni mogoče povezati obeh opažanj.

Žival bi Carter kljub temu rad videl še enkrat. Povedal je, da jo bo poskušal ponovno poiskati in morda izvedeti kaj več o njenem izvoru.

Kje je beli valabi zdaj in kako dolgo že skače po tem delu angleškega podeželja, ostaja neznanka. Carter pa ima vsaj posnetek srečanja – in žena zdaj ve, da beli »kenguru« ni bil delo umetne inteligence.