Umetna inteligenca lahko v nekaj sekundah sestavi jedilnik, predlaga večerjo ali odgovori na vprašanje o posameznem hranilu. Nove raziskave kažejo, da so nekateri njeni odgovori presenetljivo dobri, vendar je meja med priročnim pomočnikom in prehranskim svetovalcem pomembnejša, kot se morda zdi.
Umetna inteligenca lahko pomaga pri izbiri obrokov, toda pri osebnih prehranskih nasvetih je potrebna previdnost. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Ko umetna inteligenca začne odločati, kaj bo na krožniku
V hladilniku imate piščanca, nekaj zelenjave in riž. Umetno inteligenco vprašate, kaj bi lahko pripravili za večerjo, in nekaj sekund pozneje dobite recept. Kaj pa, če jo namesto tega vprašate, koliko kalorij bi morali zaužiti, kateri prehranski dodatek potrebujete ali kaj jesti ob povišanem krvnem tlaku?
Generativna umetna inteligenca lahko tudi na takšna vprašanja poda podroben in prepričljiv odgovor. Težava je, da samozavesten način podajanja še ni zagotovilo, da je priporočilo pravilno za konkretnega človeka.
Vprašanje je toliko pomembnejše, ker umetna inteligenca vse večjo vlogo dobiva tudi v medicini. Njena sposobnost hitrega analiziranja in razlaganja informacij odpira številne možnosti, hkrati pa zahteva več previdnosti, kadar lahko odgovor vpliva na zdravje.
Raziskovalci so AI postavili ob bok dietetikom
Kako dobro se lahko umetna inteligenca dejansko odreže, kaže raziskava, objavljena leta 2026 v znanstveni reviji The Journal of Nutrition. Raziskovalci z Univerze na Peloponezu so primerjali prehranske načrte in priporočila ChatGPT z načrti treh dietetikov.
Obravnavali so tri scenarije: debelost z dislipidemijo, kombinacijo debelosti, dislipidemije in hipertenzije ter kombinacijo debelosti, dislipidemije in sladkorne bolezni tipa 2. Pri skladnosti z uradnimi priporočili so dietetiki dosegali med 50 in 100 odstotki, ChatGPT pa med 55 in 83 odstotki.
Razlike so se pokazale tudi pri sestavi jedilnikov. Dietetiki so v nekaterih primerih predlagali več energije in vlaknin, ChatGPT pa pri nobenem od obravnavanih primerov ni priporočil upoštevanja sredozemskega načina prehranjevanja, medtem ko so ga dietetiki.
Avtorji so ugotovili, da je bila sposobnost ChatGPT pri pripravi prehranskih načrtov in svetovanju v preučevanih primerih primerljiva z dietetiki. Hkrati so poudarili nekaj, česar odstotki ne morejo zajeti: pomen človeške klinične presoje in osebnega odnosa med strokovnjakom in posameznikom.
Med 290 odgovori so našli tudi potencialno škodljive
Druga raziskava, objavljena avgusta 2026 v reviji Frontiers in Public Health, je pod drobnogled vzela ChatGPT, Gemini, Microsoft Copilot, DeepSeek in Doubao. Raziskovalci so vsakemu zastavili 58 vprašanj o vegetarijanski in veganski prehrani ter skupaj analizirali 290 odgovorov.
Med njimi so odkrili 47 potencialno škodljivih odgovorov, povezanih s 14 vprašanji. Takšni odgovori so se pojavili pri vseh petih sistemih, po statističnem popravku pa razlike v varnosti med posameznimi modeli niso bile značilne.
Med občutljivejšimi področji so bila vprašanja o vitaminu B12, vnosu joda in selena, prehrani v določenih življenjskih obdobjih ter kroničnih boleznih in simptomih. Prav tu se pokaže ena od pasti: odgovor je lahko videti strokoven in vsebuje veliko pravilnih informacij, vendar izpusti opozorilo ali okoliščino, ki je za posameznika pomembna.
Rezultate je treba razumeti tudi v okviru omejitev raziskave. Vsako vprašanje je bilo posameznemu sistemu zastavljeno samo enkrat, vprašanja so bila v angleščini, testiranje pa je potekalo v omejenem časovnem obdobju maja 2026. Raziskava zato ne pomeni, da bo določen sistem na isto vprašanje vedno odgovoril enako.
Veliko je odvisno od vprašanja
Med »Kaj lahko skuham iz teh sestavin?« in »Kaj moram jesti zaradi svoje bolezni?« je velika razlika. V prvem primeru je umetna inteligenca lahko zelo praktična: predlaga recepte, pomaga porabiti živila iz hladilnika ali sestavi nakupovalni seznam.
Pri individualnem prehranskem nasvetu pa lahko že manjkajoč podatek spremeni priporočilo. Zdravstveno stanje, zdravila, alergije, laboratorijski izvidi, starost in druge okoliščine so informacije, ki jih sistem ne more upoštevati, če jih ne pozna.
Pomembno je tudi, kako je vprašanje zastavljeno. V raziskavi, ki je ChatGPT primerjala z dietetiki, raziskovalci niso uporabili le nekaj naključnih kratkih vprašanj, ampak so navodila za sistem razvijali in izboljševali. Rezultatov zato ni mogoče preprosto enačiti z vsakim običajnim pogovorom uporabnika z umetno inteligenco.
Pomočnik za kuhinjo še ni osebni dietetik
Raziskave za zdaj kažejo precej bolj zanimivo sliko kot preprost odgovor »da« ali »ne«. Umetna inteligenca lahko pri določenih prehranskih nalogah pripravi kakovostne informacije in uporabne predloge, toda pri individualnih priporočilih postanejo pomembni podatki, ki jih chatbot morda nima.
Za idejo za kosilo, recept, uporabo sestavin ali splošno razlago je zato lahko zelo priročno orodje. Več previdnosti je smiselne pri prehranskih dodatkih, pomanjkanju hranil, alergijah, kroničnih boleznih, nosečnosti, prehrani otrok ali simptomih, pri katerih je lahko potrebna strokovna obravnava.
Umetna inteligenca nam lahko v nekaj sekundah pove, kaj bi lahko bilo danes na krožniku. Vprašanje, kaj bi moralo biti na njem zaradi našega zdravja, pa je še vedno precej bolj zapleteno.