Težki trenutki za neodvisnost Katalonije in Kurdistana

Avtor:

V kurdskem delu Iraka so referendum za neodvisnost napovedali za ponedeljek 25. septembra, v katalonski regiji Španije pa za nedeljo 1. oktobra. Svobode željnim Kurdom sedaj sosedi odkrito grozijo z vojaškim posegom, v Kataloniji pa so se danes začele policijske aretacije podpornikov zahteve o neodvisnosti. 

Po ankateh je bilo julija 41% katalonskega prebivalstva naklonjeno neodvisnosti, po čedalje večji represiji španskih oblasti pa se bodo te številke najbrž hitro povišale (vir slike: commons.wikimedia.org)

Španska policija je danes zjutraj opravila več preiskav v prostorih organov regionalne vlade v Barceloni, zaplenila različne dokomente, med kateremi naj bi bilo 45.000 vabil na referendum in aretirala vsaj dvanajst zagovornikov neodvisnosti Katalonije od Španije. Med vklenjenimi je tudi podpredsednik regionalne vlade Josep Maria Jove. 

Nasilna akcija španskih oblasti je povzročila jezen odziv neodvisnosti naklonjenega dela katalonskega prebivalstva, zato so se že začeli množični prostesti. Sicer je uradni Madrid proglasil katalonski referendum za neustavnega in zadnje dni mrzlično stopnjuje aktivnosti, da bi ga preprečil.

Današnjo akcijo oblasti pa je predsednik katalonskega regionalnega parlamanta Charles Piugdemont označil za agresijo, za grobo kršitev demokratičnih pravic in dodal, da je je bilo v Kataloniji danes dajensko uvedeno izredno stanje.    

Poleg blokiranja spletnih strani in jutranje policijske akcije, pa naj bi v Barcelono že napotili dodatne policijske enote Guardie civil. Poleg tega so vsem policistom v regiji povišali stanje pripravljenosti in preklicali vse dopuste do 5. oktobra.

Nogometni klub Barcelona, ‘ponos Katalonije’, ki je bil do referenduma vseskozi povsem nevtralen, je danes obsodil vsako preprečevanje izražanje svobodne volje ljudstva. Pravico do samoopredelitve sicer zagotavlja ustanovna listina Združenih narodov.

Stanje v Kataloniji malce spominja na dogajanje pred osamosvojitvijo Slovenije v letih 1990 in 1991, ko so si centralistične jugoslovanske oblasti kar same pomagale izkopati grob razpada skupne države.

Po zaslugi sovražno nastrojenih izjav politikov, agresivnih dejanj na različnih federativnih nivojih, ekonomskih sankcij in konkretnih groženj vojske, so tedaj nasprotniki neodvisnosti Slovenije poenotili slovensko prebivalstvo v odločno silo, ki je dokončno zahtevala neodvisnost in si jo potem tudi hitro zagotovila.       

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.