Medtem ko se znova stopnjujejo napetosti med Rusijo in več evropskimi državami, so se Rusi lotili vaj vojaških za primer nuklearnega spopada, Komisija EU pa je sprejela 20 priporočil državljanov za krepitev pripravljenosti na izredne razmere. Med temi predlogi izstopa deljenje brošur gospodinjstvom z navodili za 72-urno samozadostnost v primeru izrednih razmer.
Staro raketno sovjetsko orožje v muzeju na Poljskem (foto: pxhere.com)
Ruske oblasti so pravkar sprejele nov zakon, ki dovoljuje vojski napotitev v tujino in sicer za zaščito ruskih državljanov, ki se soočajo z aretacijo, pridržanjem ali pregonom s strani tujih ali mednarodnih sodišč, ki jih Moskva ne priznava. Po tolmačenju nekaterih zahodnih medijev se tako ruski vojski omogoča posredovanje v katerikoli državi, kjer bi bila rusko govoreča manjšina ogrožena.
In kje je trenutno ruska manjšina po evropskem kontinentu najbolj ogrožena? Na vzhodu Moldavije v samooklicani republiki Pridnesterje, v Estoniji in Latviji, kjer je Rusov za vsaj 25 odstotkov vsega prebivalstva, ruski jezik pa je prepovedan, vsaj kar se tiče javnih mest, uradnih dokumentov, šolstva in medijev. Podobno je tudi v Litvi, kjer je sicer rusko govorečega prebivalstva le okrog 5 odstotkov.
Za primerjavo – v Sloveniji je manj kot 1 % prebivalstva madžarske in italijanske narodnosti, pa sta oba manjšinska jezika uradna, v obeh jezikih poteka šolanje in tudi mediji v obeh jezikih obstajajo že dolga desetletja. Velja spomniti, da so prav ogroženost ruskega prebivalstva v Kremlju navedli kot pomemben vzrok za priključitev polotoka Krim in kasneje za napad na Ukrajino.
Prav tako velja spomniti, da so Rusi leta 2022 napadli Ukrajino po koncu obsežnih skupnih vojaških vaj z Belorusijo. Rusija in Belorusija sta namreč v zadnjem tednu začeli z novimi skupnimi vojaškimi vajami – tokrat z vajami za primer spopada z atomskim orožjem. To bi moralo zagotovo resno zaskrbeti vse v Evropi. Po naključju pa je Komisija EU prav te dni zaključila zbiranje priporočil s strani državljanov za področje izrednih razmer.
“Po skoraj treh mesecih razprave je 150 naključno izbranih državljanov iz vseh 27 držav članic, ki so predstavljali raznolikost EU, oblikovalo 20 priporočil o tem, kako okrepiti zmogljivost EU za preprečevanje in odzivanje na izredne razmere. Priporočila se osredotočajo na 6 ključnih področij – komuniciranje tveganj in kriz, celovitost informacij, vključenost, samozadostnost, angažiranost in izobraževanje,” so sporočili s Komisije EU.
Med primeri konkretnih ukrepov državljani Komisiji EU priporočajo, da EU in njene države članice posredujejo nacionalne smernice o osebni odgovornosti državljanov pri pripravi na prihodnje krize. To naj bi storili prek ozaveščanja od vrat do vrat in distribucije brošur gospodinjstvom, smernice pa govorijo o 72-urni samozadostnosti (oz. 3-dnevni samozadostnosti), da starejši in invalidi ne bi bili zapostavljeni.
Čeprav v tekstu Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (ECHO) pri Komisiji EU vojna ni omenjena, pa je jasno, da lahko do hujših kriz in razglasitve izrednih razmer pride le zaradi naravnih katastrof, prekinitev dobav energije (slednje so lahko ekonomsko, vojaško ali naravno pogojene) in neposrednih vojaških spopadov.