Člani Podnebnega sveta so se udeležili zasedanja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in razprave o novi podnebni zakonodaji. Tam so se zavzeli za spremembe v predlogu podnebnega zakona, kot so določitev vmesnih ciljev za vsakih 5 let na poti do dokončne podnebne nevtralnosti, popolno ukinitev vseh subvencij za fosilna goriva ter posebno obdavčitev zasebnega letenja.
Ker se je ozračje planeta segrelo, so nevihtni oblaki še bolj grozeči (foto:SJ)
Po uradni definiciji je Podnebni svet neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade RS za področje podnebnih politik. Člani Podnebnega sveta so zadolženi za znanstveno svetovanje, strokovna mnenja in priporočila, tako glede že uveljavljenih, kakor tudi glede predlaganih ukrepov s tega področja. Člani Podnebnega sveta so se tokrat udeležili zasedanja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer se je razpravljalo o novi podnebni zakonodaji.
Tam so znova opozorili, da sedanja podnebna kriza ne pomeni samo globalnega zvišanja temperature, pač pa tudi precej več lokalnih vremenskih ekstremov, kot so katastrofalne poplave, nevihte in suše, pa tudi spremembe v običajnih letnih temperaturnih in padavinskih vzorcih, kar povzroča zamike letnih časov in za kmetovalce še posebej moteče spremembe v vegetacijskih dobah posameznih rastlin.
»Ob 30-letnici ratifikacije Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja Republika Slovenija (RS) s Podnebnim zakonom uvaja lasten sistemski pravni okvir in ustvarja pravno varnost ter stabilnost za nacionalno podnebno politiko. Predlog zakona mora zato vzpostaviti obveznosti države, da doseže podnebno nevtralnost in zagotovi učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam,« so potrdili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Člani Podnebnega sveta so tokrat na zasedanju Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poudarili nujo po več spremembah predloga novega zakona. Nov zakon moral biti ambicioznejši glede preprečevanja nepotrebnih rasti stroškov in glede prelaganja odgovornosti. Na poti do podnebne nevtralnosti bi se moralo že sedaj določiti obvezne vmesne cilje za 2030, 2035 in 2040 ter tudi postopke preverjanja doseganja teh ciljev.
S tem bi se izognili negativnim presenečenjem in imeli dovolj časa za pravočasno proti-ukrepanje. Tudi člen o postopni, a popolni odpravi subvencij za fosilna goriva je potrebno nujno vključiti v zakon, kakor tudi časovnico ukinitve. Odpraviti bi morali prav vse člene novega zakona, v katerih se omogoča subvencioniranje fosilnih goriv, poskuša prevaliti stroške povečanja porabe fosilnih goriv na davkoplačevalce in hkrati tudi zanikati pravičen prehod.
Podnebni svet pa se je posebej lotili tudi letalske podnebne dajatve, ki obdavčuje zasebno letenje. Člani so predlagali dajatev vsaj 250 evrov za vsakega potnika na posameznem poletu, saj je letenje z zasebnimi letali je daleč najbolj emisijsko intenzivna vrsta potovanja in so povprečne emisije pogosto 30-kratnik emisij sodobnih avtomobilov.
Glede na vse strokovne pripombe članov Podnebnega sveta se poraja vprašanje, kako so lahko pri prvotni pripravi predloga novega zakona njegovi avtorji spregledali več tako pomembnih dejstev, sploh, kjer potem je na nekatere neskladnosti in pomanjkljivosti v slovenskih načrtih opozorila že Komisija EU ter jih tudi ostro kritizirala.